Pogled v svet
Revščina in okolje
Kljub gospodarski rasti je na svetu še vedno prek 1,3 milijarde ljudi, ki se morajo preživljati z manj kot dvema dolarjema na dan. Po poročilu ZN pa se revščina ne manjša, ampak še povečuje. Dobra milijarda ljudi danes zasluži manj kot pred 20, 30 ali 40 leti. Zaradi tega se okolje še hitreje uničuje, saj »revščina zahteva takojšnje izkoriščanje naravnih virov, to pa onemogoča vsakršno prizadevanje za dolgoročno ohranjanje virov«, piše v reviji UNESCO Sources. »Če bodo karibske gozdove podirali s trenutno hitrostjo, bodo ti povsem izsekani v manj kot 50 letih [. . .] V nekaterih državah pa so razmere še slabše: Filipini imajo gozdov še za 30 let, Afganistan za 16 in Libanon za 15 let.«
Nevarni obup
»Znanstveniki [. . .] pravijo, da lahko obup srcu škoduje toliko, kot če bi na dan pokadili 20 cigaret,« poroča londonski The Times. »V štiriletni študiji, ki je zajela skoraj 1000 Fincev srednjih let, so odkrili, da obup zelo povečuje možnosti obolevnosti za arteriosklerozo oziroma otrdelostjo ožilja.« Študija je pokazala, da lahko človekovo duševno stanje znatno vpliva na njegovo zdravje. »Vedno znova ugotavljamo, da psihološko in čustveno stanje vplivata na zdravje,« je povedala dr. Susan Everson, ki je vodila raziskavo. »Zdravniki morajo spoznati, da brezup na bolezen neugodno vpliva ter jo še dodatno obremeni. Ljudje morajo vedeti, da bi, kadar se jih loti obup, morali poiskati pomoč.«
V prometu zapravljena leta
Prebivalci večjih italijanskih mest porabijo za pot v službo ali v šolo in nazaj zelo veliko časa. Koliko? Po poročilih Legambienta, italijanskega združenja za okolje, porabijo Neapeljčani vsak dan v prometu 140 minut. In če domnevamo, da je povprečna življenjska doba 74 let, bo Neapeljčan v prometu zapravil 7,2 leti življenja. Rimljan se vsak dan vozi 135 minut in bo tako izgubil 6,9 let. Tudi v drugih mestih ni skorajda nič boljše. Ljudje v Bologni bodo izgubili 5,9 let, Milančani pa 5,3 leta, poroča časopis La Repubblica.
Bližnjevzhodni čas
Na Bližnjem vzhodu lahko menjava časa zadeve precej zaplete. Primer za to je Iran, kjer imajo že več let »ure naravnane tako, da so za tri ure in pol naprej od greenwiškega srednjega časa in ne denimo za polne ure, kakor ima to večina držav«, piše The New York Times. »Da bi recimo poslušali svetovne novice radia BBC, ki so sicer ob 5. uri, jih morate na radiu poiskati ob 8.30 in se potruditi ne zmeniti za čas na Big Benu, ki skuša povedati, da vaša ura laže.« In medtem ko drugod ponavadi poletni čas ukinejo zadnji konec tedna v septembru, so ga v Izraelu lani spremenili že 13. septembra. Težko je tudi ugotoviti, kateri dnevi v resnici tvorijo konec tedna. V večini držav ob Perzijskem zalivu sta to četrtek in petek. V Egiptu in večini sosednjih držav tvorita konec tedna petek in sobota, medtem ko sta v Libanonu to sobota in nedelja. »Popotnik, ki denimo namerava prispeti v Abu Dhabi v sredo opoldan in v petek zvečer od tam odleteti v Bejrut, si bo zagotovil štiridnevni konec tedna. Deloholik si mora polete načrtovati le v obratni smeri,« dodaja Times.
V skrbeh za francoščino
Pariški dnevnik Le Figaro poroča, da so se predstavniki francosko govorečega sveta pred kratkim zbrali na tridnevni konferenci v Hanoiu v Vietnamu, posvetili pa so jo »univerzalnosti francoščine«. Ta jezik redno govori preko 100 milijonov ljudi. Na svojem višku v 17. stoletju je bila jezik mednarodne diplomacije. »V razkosani Evropi so po končanih vojnah in spopadih mirovne sporazume pisali v francoščini,« še pove časopis. Danes pa »si francoski jezik skuša najti svoj prostor v svetu«. Upad rabe tega jezika se lahko pripiše vzponu angleščine, še zlasti kot komercialnega jezika. Francoski predsednik je v trudu, da bi se to nesorazmerje nekoliko ublažilo, spodbudil k uporabi francoščine na informacijski avtocesti. Vseeno pa je neki politik takole izrazil svoj strah glede prihodnosti francoščine: »Za rabo francoščine po svetu se ne vnemajo ne javno mnenje, ne javna občila, ne politiki. Táko nezanimanje pa je v Franciji najbrž še očitnejše kakor v drugih državah.«
Poskušajo odpraviti podkupovanje
Na Kitajskem se imenuje huilu, v Keniji kitu kidogo, v Mehiki una mordida, v Rusiji vzjatka, na Bližnjem vzhodu pa bakšiš. V mnogih državah je podkupovanje način življenja, in včasih lahko edino tako poslujete, kaj kupite ali celo dosežete pravico. Pred kratkim pa je 34 držav podpisalo dogovor o odpravi podkupovanja pri mednarodnem poslovanju. Podpisalo ga je 29 članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, poleg teh pa še Argentina, Bolgarija, Brazilija, Čile in Slovaška. Tudi v vodilnih svetovnih finančnih organizacijah, pri Svetovni banki in Mednarodnem denarnem skladu, so začeli ukrepati proti uradnemu podkupovanju. Za to so se odločili potem, ko je raziskava, ki so jo opravili pri Svetovni banki, odkrila, da je podkupnino plačevalo kar 40 odstotkov podjetij v 69 državah. Ti organizaciji sedaj državam, ki si zatiskajo oči pred podkupovanjem, ne dajeta več sredstev.
Nori na gosenice
Mopanove gosenice so že dolgo del prehrane revnih ljudi na južnoafriškem podeželju, saj so zanje vir proteinov. Te so zarod vešč iz družine Saturniidae, ime pa so dobile po drevesih mopane, na katerih se hranijo. Ženske nabirajo gosenice aprila in decembra, jih očistijo in prekuhajo, zatem pa posušijo na soncu. Glede proteinov, maščob, vitaminov in kalorične vrednosti se lahko primerjajo z mesom in ribami. Kakor koli že, sedaj te mopanove gosenice postajajo priljubljena jed v južnoafriških restavracijah. Navdušenost zanje se seli tudi v Evropo in Združene države, to pa vznemirja afriške podeželane. Zakaj? »Ker se po gosenicah vse bolj povprašuje, jih skrbi, ali bo vrsta preživela,« piše londonski The Times. Že sedaj »na velikih področjih sosednje Bocvane in Zimbabveja ni več mopanov«.
Posledice kajenja nepreklicne?
Nedavna raziskava je razkrila, da lahko kajenje trajno poškoduje arterije. Raziskovalci so v The Journal of the American Medical Association poročali, da lahko oboje, tako kajenje kot izpostavljenost cigaretnemu dimu kadilcev, arterije nepreklicno poškoduje. V raziskavo so zajeli 10.914 moških in žensk, starih od 45 do 65 let. V skupini so bili kadilci, bivši kadilci, nekadilci, redno izpostavljeni cigaretnemu dimu, in nekadilci, ki so bili dimu izpostavljeni občasno. Raziskovalci so jim z ultrazvokom izmerili debelino vratne karotidne arterije. Po treh letih so merjenje ponovili.
Po pričakovanjih so se rednim kadilcem arterije znatno odebelile, kar za 50 odstotkov pri osebah, ki so v 33 letih poprečno pokadile zavojček cigaret dnevno. Tudi bivšim kadilcem so se arterije zoževale za 25 odstotkov hitreje kakor nekadilcem, nekaterim še potem, ko že 20 let niso več kadili. Nekadilcem, izpostavljenim cigaretnemu dimu, so se arterije zožile za 20 odstotkov bolj kakor nekadilcem, ki dimu niso bili izpostavljeni. Glede na raziskavo ocenjujejo, da lahko samo v Združenih državah vzrok za kakih 30.000 do 60.000 smrti letno pripišejo dimu, ki so mu izpostavljeni nekadilci.
Obraza niso obnovili
Egiptovska sfinga je po sedmih letih obnavljanja končno spet brez zidarskega odra. »Med letoma 1990 in 1997 so za obnovo sfinge porabili sto tisoč kamnov,« je povedal Ahmad al-Haggar, upravitelj antičnih umetnin na tem področju. Dodal je še, da to izjemno skrbno delo ni zajelo poškodovanega obraza »orjaškega pol leva pol človeka iz apnenca«.