Čarobni svet miniaturnih knjig

Od dopisnika Prebudite se! iz Britanije

SKRAJNOSTI, kot so najvišja gora, najgloblji ocean, najvišja zgradba in najdaljši predor, so mikavne. Kako je torej z najmanjšo knjigo? Miniaturne knjige nas prav očarajo! Natisnili so jih na milijone, na vse mogoče teme in v vsaj 20 jezikih. Če še niste preiskali njihovega sveta, pokukajte vanj sedaj.

Katera knjiga je miniaturna? Po sprejetem merilu ne sme biti večja ali širša od 76 milimetrov. To velja tudi za platnice, vendar pa nekateri natančni zbiralci raje upoštevajo to merilo le za knjižne strani. S kakšnim namenom pa so vse te knjižice natisnili?

Umetnostne posebnosti

Nasprotno od tega, kar bi lahko kdo pričakoval, je večina miniaturnih knjižic kar dobro berljiva. Zato ni težko nositi niti brati miniaturnih almanahov, klasičnih del, novel, dram, slovarjev ali svetih spisov. Pred leti je bil to tudi glavni razlog, da je kdo imel pri sebi tako majhna knjižna dela, današnjemu zbiralcu pa je pomembnejši drug vidik miniaturnih knjig: spretnost tistih, ki so jih natisnili in zvezali.

Tiskalci so morali premagati mnogo tehničnih težav, da so zasnovali in izdelali črke, ki jih je mogoče brati bodisi s povečevalnim steklom bodisi brez njega. Tako je nastalo mnogo izredno lepih knjižic. Ko so strokovno znanje vnesli še izdelovalci papirja in črnila, je strani zapolnil brezhibno čist tisk.

Potem ko knjižico natisnejo, jo zvežejo; nekatere miniaturne primerke zvežejo tako odlično kot le malokatero drugo knjigo. Kako zelo spretni so bili mojstri, je mogoče opaziti tudi iz oblikovanosti drobcenih platnic iz strojenega usnja, zlatega oziroma srebrnega filigrana, želvovine ali okrašenega emajla. Druge ovitke so izdelali iz svile ali žameta, jih uvezli ali še okrasili z biseri in cekini, za nekatere knjižice pa so naredili še ščitni ovitek, ki jih varuje pred poškodbami.

Slike, s katerimi so graverji opremili besedilo, so neverjetno natančne in pogosto obsegajo manj kot 2,5 kvadratnih centimetrov papirja! En tak primer je portret angleškega leksikografa dr. Samuela Johnsona v knjižici s 368 stranmi Bryce’s Thumb English Dictionary, ki so jo izdali v devetdesetih letih 19. stoletja; drugi pa je slika nasproti naslovne strani Shakespearovega King Richard III, ki ga je 1909. leta nekdo posvetil angleški igralki Ellen Terry.

Bibliothèque Portative du Voyageur, ki so jo izdali v Parizu, pa je majhna knjižnica, za katero menijo, da jo je Napoleon Bonaparte nosil s seboj med bojnimi pohodi. Ta, v usnje oblečena škatla z 49 knjižicami francoskih klasikov je zaklenjena videti kakor knjiga velikega formata.

Palčne Biblije

Palčne Biblije ne vsebujejo vedno celotne biblijske vsebine. Nekatere so samo »Nova zaveza«. Druge so povzetki biblijskih zgodb ali vsebujejo celo njeno pripoved, strnjeno v kakih 7000 besed, namenjene pa so predvsem otrokom. To so denimo The Bible in Miniature, The History of the Holy Bible in The Child’s Bible.

Kako so palčne Biblije dobile to ime? Očitno so jih tako poimenovali, ker so le malo večje od človeškega palca. Knjiga Three Centuries of Thumb Bibles pa tudi namiguje, da so izraz morda skovali po tem, ko je Anglijo obiskal slavni ameriški pritlikavec Charles Stratton, bolj znan kot General Tom Thumb (to je: general Palček). To navedbo potrjuje z dejstvom, da je Tom Thumb prišel v Anglijo leta 1844, izraz »palčna Biblija« pa so očitno uporabili prvič v Londonu leta 1849.

Nenavadne svetopisemske izdaje

V svetu majhnih Biblij je vzbudila radovednost nenavadna The Finger New Testament (Prstna Nova zaveza), ki so jo natisnili približno ob prelomu stoletja. Knjižica je široka samo 3 centimetre in velika 9 centimetrov, kakor prst. Odtod torej ima takšno ime. Če smo natančni, ne spada več med miniaturne knjige, saj je večja od 76 milimetrov, vseeno pa jo navadno uvrščajo med Biblije te vrste. Črke v tej izdaji so velike štiri pike, pa vendar so videti kristalno čisto in jih mnogi zlahka berejo, ne da bi si pri tem morali pomagati s povečevalnim steklom.

Drug nenavadni primerek z naslovom The Illustrated Bible vsebuje stihe z naslovom Railway to Heaven (Po železnici v nebesa). To knjigo so v zgodnjem obdobju britanskih železnic tiskali več kot 50 let. Njen avtor je izkoristil tedanje razmere, ko je napisal dve strani dolgo pesem, in jo poimenoval »Usmeri vas na drugo pot«. To drugo pot je poistovetil z ,Jezusom Kristusom, Jehovovim sinom‘ in pesem sklenil takole: »Sin moj, pravi Bog, sŕce tvoje zame naj tiktaka. A ne oklevaj storiti tega koraka, vlak namreč nikogar ne čaka.«

Nenavadna je tudi knjižica My Morning Counsellor iz leta 1900. Vsebuje biblijski stavek za vsak dan, vsak mesec pa se prične z uvodom, ki je kakšna oblika zapisa Božjega imena. Za februar so denimo zapisali obliko »Jehova šalom«. Tako obe knjižici, ta in že omenjena The Illustrated Bible, kažeta, da so v Britaniji pred sto leti Božje ime Jehova splošno uporabljali.

Najmanjša?

Skozi stoletja so mnogi trdili, da so izdelali najmanjšo tiskano knjigo. Leta 1674 se je denimo to prvič zgodilo uradno, ko je C. van Lange predstavil drobno tiskano knjižico Bloem-Hofje. V Miniature Books jo opisujejo »veliko kakor noht« in so z njo postavili rekord, ki ga zatem niso presegli še 200 let.

Za znamenito Dantejevo La Divina Commedia so sestavili pisavo v velikosti 2 pik in menijo, da je to sploh najmanjša velikost, kar so jo kdaj uporabili, saj je s prostim očesom komaj berljiva. Knjižico so izdelali leta 1878 v Padovi (Italija). Da so natisnili 30 njenih strani, s pisavami, za katere so matrice morali posebej izdelati, so potrebovali cel mesec. Vseeno pa so jo natisnili v 1000 izvodih.

Velikost knjižic pa so še naprej zmanjševali. Leta 1978 je paisleyjski Gleniffer Press na Škotskem izdal pesmico za otroke Three Blind Mice in ta je postala »najmanjša knjiga na svetu«. To izdajo z majhno naklado pa je 1985. leta prekosila druga pesmica za otroke, Old King Cole!, ki so jo isti izdelovalci natisnili v 85 izvodih. Vsak izvod meri le 1 krat 1 milimeter. Strani lahko obračate le, če si pomagate s šivanko!

Takšne drobcene knjige, ki jih je Louis Bondy opisal kot »komaj kaj več od delcev prahu«, pričajo o neizmerni potrpežljivosti in umetelnosti. Toda z njimi so se oddaljili od prvotne predstave o miniaturnih knjigah, po kateri naj bi izdelovali knjižice, ki bi bile berljive in pripravne.

Nekatere odlične zbirke prikupnih miniaturnih knjig si lahko ogledamo v muzejih, mnoge druge pa so v rokah posameznikov. Če boste kdaj stopili v njihov čarobni svet, ne smete pozabiti, da morate s temi knjižicami zelo pazljivo ravnati. So namreč prava umetniška dela!

[Okvir/slika na strani 14]

Fotomehanično zmanjševanje

Najmanjšo ,Novo zavezo‘, kar so jih kdaj naredili, je 1895. leta izdal David Bryce iz Glasgowa na Škotskem. Meri 1,9 krat 1,6 centimetra, debela pa je komaj 0,8 centimetra! Kako mu jo je uspelo natisniti? »S fotomehaničnim zmanjšanjem je tisk odličen in jasen,« je v Miniature Books pojasnil Louis Bondy. To nikakor ni bil majhen dosežek, če upoštevamo, da je bila fotografija pred sto leti še v povojih!

David Bryce je z isto metodo natisnil tudi mnoge celotne palčne Biblije. Vsaka Biblija ima za tiste, ki težko berejo droben tisk, na notranji strani platnic všitek s povečevalnim stekelcem. Kdor je vztrajen, jo lahko z njim bere.

Vredno je omeniti, da so ta postopek fotografskega zmanjšanja dobro uporabili Jehovove priče, ko so jih med drugo svetovno vojno preganjali nacisti, pozneje pa tudi komunisti. En tak biblijskoučni pripomoček, ki so ga natisnili po tej metodi, lahko vidimo tudi na priloženi sliki. Priče so ga pritihotapili v nacistično koncentracijsko taborišče v škatlici za vžigalice.

Ta primerek, ki se prilega škatlici za vžigalice, so pritihotapili v koncentracijsko taborišče

[Slika na strani 13]

Miniaturne knjige je mogoče brati kljub njihovi majhnosti

[Slika na strani 15]

Zbirka miniaturnih knjig