Zavarovati otroke pred tolpami

»Otroci potrebujejo ljudi, ki bodo zanje skrbeli.« (Not My Kid​—Gang Prevention for Parents)

OTROCI so, poleg odnosa z Bogom, del naše najdragocenejše posesti. Z njimi bi se morali pogovarjati, jih poslušati, večkrat objeti in poskrbeti, da se bodo zavedali, koliko nam pomenijo. Morali bi jih učiti dobrih reči: biti pošteni in pripravljeni pomagati, kako živeti zadovoljivo in kako so lahko prijazni do drugih.

Upravnik zavoda za mladoletne prestopnike je pokazal, kje tiči današnji problem, ko je rekel: »V družini se ne poučuje vrednot.« Torej bi morali vsekakor poskrbeti, da to počnemo. Moramo živeti, kakor želimo, da bi živeli naši otroci, in jim omogočiti, da vidijo, kakšno veselje to vnaša v naše življenje. Kako namreč lahko pričakujemo, da bodo otroci ravnali po pravih vrednotah, če jih o njih ne poučujemo?

V reviji Today, ki so jo izdali ameriški učitelji, je pisalo, da tolpe pogosto privlačijo mlade, ki »menijo, da so ničle« in »iščejo varnost, občutek pripadnosti in da jih družba sprejme«. Če pa jim vse to res damo doma – tako občutek varnosti, kot utemeljen občutek, da so uspešni v družinskem in osebnem življenju – bodo lažne obljube tolpe zanje gotovo precej manj privlačne.

Načelnik kalifornijske policijske protitolpne enote je povedal, kako starši osupnejo, ko na njihova vrata potrkajo policisti in povedo, da je njihov otrok v težavah. Kar ne morejo verjeti, da je nekdo, za katerega so menili, da ga tako dobro poznajo, lahko storil kaj slabega. Toda otrok je našel nove prijatelje in se spremenil – le da starši tega niso opazili.

Zelo pomembno je biti previden

Ljudje, ki živijo na področjih z dejavnimi tolpami, pravijo, da morajo tako mlajši kot starejši trezno presojati, članov tolpe ne smejo izzivati niti jim groziti. Ogibajte se skupin, kjer je zbranih več članov tolpe, in ne skušajte posnemati njihovega videza in ravnanja, torej niti njihovega stila ali barve oblek, ki jih nosijo. Če bi jih posnemali, bi lahko postali tarča nasprotne tolpe.

Če se poleg tega nekdo oblači ali vede, kakor da želi biti del tolpe, ga bodo njeni člani morda silili, da postane eden od njih. Neki oče treh otrok v Chicagu je zato pokazal, kako pomembno je poznati navade krajevnih članov tolpe. O tem, kar je opazil, je dejal: ,Če nosim kapo obrnjeno na desno, mislijo, da jih preziram.‘ In to je lahko povod za nasilje!

Ukvarjajte se s svojimi otroki

Neka mati je rekla: »Svojih otrok se moramo zavedati, opaziti moramo, kaj čutijo in počnejo. Ne gre drugače. Uspeli bomo samo, če se sami zanimamo za njihovo življenje.« Druga pa je rekla, da problema tolp ne bo konec, če ga ne bodo končali starši. In dodala: »Dajmo jim ljubezen. Če bodo namreč izgubljeni oni, bomo izgubljeni tudi mi.«

Ali poznamo prijatelje naših otrok, vemo, kam naši otroci zahajajo po šoli in kje so zvečer, ko je že tema? Seveda ne more biti vsaka mati doma, ko pridejo otroci iz šole. Samske matere pa, ki si pogumno prizadevajo, da bi plačevale najemnino in nahranile svoje otroke, se morda lahko dogovorijo z drugimi materami ali s kom, ki mu zaupajo, da bo v popoldnevih pazil na njihove otroke.

Nekega moža, ki živi na enem glavnih območij tolp, so vprašali, kako bi svoje otroke skušal obvarovati pred njimi. Odvrnil je, da bi sina odpeljal po soseščini in mu pokazal posledice dejavnosti tolp. Opozoril bi ga na grafite in porušene zgradbe, mu pokazal, »da kraj ni videti varen, člani tolpe pa samo postopajo okoli in ne počnejo skoraj nič koristnega v življenju«. Dodal je: »Nato bi mu pojasnil, da mu ne bo treba tako končati, če bo živel po biblijskih načelih.«

Našega otroka lahko varuje že preprosto to, da se iskreno zanimamo za njegovo delo v šoli. Če imajo v šoli starševski večer ali povabijo starše, naj ob nekem drugem času obiščejo razrede in se pogovorijo z učitelji, bodite odločni, da odidete tja. Spoznajte otrokove učitelje ter jim povejte, da vas skrbi zanj in vas zanima, kako mu gre v šoli. Če šola nima obiskov na programu, se potrudite in poiščite priložnosti, da se boste z učitelji pogovarjali o otrokovem napredku v šoli in o tem, kako bi mu lahko pri tem pomagali.

Z raziskavo, ki so jo opravili v nekem ameriškem velemestu, so ugotovili, da se je tolpam pridružilo 9 odstotkov učencev, ki jim je družina pomagala in jih spodbujala pri domačih nalogah. Toda pri družinah, kjer se otrokom niso tako posvečali, se je tolpam pridružilo 18 odstotkov mladih, kar je dvakrat več. Če je naša družina ljubeča in tesno povezana ter če skupaj počnemo koristne reči, bomo zmanjšali možnost, da bodo otrokom lažne obljube tolp privlačne.

Kaj zares potrebujejo naši otroci

Naši otroci potrebujejo isto kot mi: ljubezen, prijaznost in naklonjenost. Marsikaterega otroka se ni še nihče nežno, ljubeče dotaknil ali mu povedal, da mu resnično nekaj pomeni. Naj se našim otrokom ne zgodi kaj takega! Objemimo jih, povejmo jim, da jih imamo radi, in se trudimo skrbeti za to, da bodo živeli moralno, kakor jih že učimo. Preveč so nam dragoceni, da bi z njimi ravnali kako drugače.

Gerald, nekdanji član tolpe, je pojasnil: »Nisem imel očeta, ki bi ga občudoval, in sem si želel zapolniti to praznino v življenju, zato sem se pridružil tolpi.« Pri 12 letih je začel jemati mamila. Ko pa je bil star 17 let, je mati pričela doma redno preučevati Biblijo z Jehovovimi pričami. In po dobrih biblijskih načelih je tudi živela. Sin pripoveduje: »Videl sem, kako se je spremenila, in pomislil, da mora biti nekaj na tem.« Z dobrim zgledom ga je spodbudila, da je tudi sam spremenil svoje življenje.

Otroci bi morali v nas videti dober zgled, videli naj bi, da živimo, kakor jih učimo živeti. Morali bi jim omogočiti, da bodo naklonjeni svoji družini, vendar ne zaradi tega, kar ima, ampak zaradi tega, kar njeni člani počnejo. Otrokom je tudi treba pomagati, da so lahko ponosni na svoje moralno vedenje. Nekdanji državni tožilec na območju Los Angelesa Ira Reiner je to povedal z naslednjimi besedami: »Do otrok moramo priti prej, preden pridejo oni do tolp.«

Skrbeti za vse, kar potrebujejo

Gmotne reči, s katerimi oskrbujemo svoje otroke, niso najpomembnejše. Tisto, kar res šteje, je, da jim pomagamo razviti se v ljubeče in skrbne odrasle z dobrimi moralnimi merili. Biblija nam pove, da je pravični Jakob svoje otroke imenoval ,otročiči, ki mi jih je milostno podaril Bog‘. (1. Mojzesova 33:5) Če gledamo na svoje otroke kot na Božje darilo, bomo laže ravnali z njimi ljubeče in jih učili živeti pošteno, krepostno in moralno.

Zato bomo storili vse, kar lahko, da bi z našim življenjem otrokom dali dober zgled. Vanje bomo vsadili primeren in zdrav občutek ponosa do svoje družine, ne da so ponosni na naše gmotno imetje, ampak na to, kakšni ljudje smo. Tako bo manj verjetno, da bodo iskali podporo pri ljudeh na ulici.

Neki dedek je, ko se je v mislih ozrl na svojo mladost, rekel: »Nikoli ne bi storil ničesar, s čimer bi osramotil družino.« Potrdil je, da je tako čutil, ker se je zavedal, da ga starša ljubita. Res je, nekaterim materam in očetom, ki niso nikoli prejeli ljubezni od svojih staršev, te ni lahko izkazovati svojim otrokom. Vseeno pa si morajo za to prizadevati.

Zakaj je to tako pomembno? Razlog je opisan v reviji »What’s Up«, ki jo je objavila Družba za raziskovanje tolp v Utahu. Tam je pisalo: »Ko mladi čutijo, da so ljubljeni in varni – ne finančno, ampak čustveno – pogosto nimajo več potreb, zaradi katerih se sicer pridružijo tolpi.«

Nekateri bralci ob tem morda menijo, da je komajda verjetno, da takšne družine še obstajajo. Vendar so. Mnoge lahko najdete v občinah Jehovovih prič po svetu. Res je, da te družine niso popolne, vendar so v veliki prednosti: preučujejo, kaj govori Biblija o vzgoji otrok, in si v življenju prizadevajo upoštevati v njej zapisana božanska načela. In o teh načelih učijo tudi svoje otroke.

Jehovove priče se strinjajo z izjavo, zapisano v The Journal of the American Medical Association: »Nekdo ne more upati, da bo [. . .] najstnike pripravil, da bodo ,samo rekli ne‘, ne da bi jim dal nekaj, čemur bodo ,rekli da‘.« Povedano drugače: če želimo, da bodo otroci rekli da dobrim in koristnim rečem, jih moramo k njim voditi.

Nobeden od nas ne želi biti v vlogi očeta, ki je rekel: ,Sin je v tolpi našel prijateljstvo in spoštovanje, ki ju ni še nikoli občutil.‘ Podobno si nihče ne želi, da bi moral nekoč svoje otroke slišati reči, kakor je dejal neki mladenič: »Tolpi sem se pridružil, ker sem potreboval družino.«

Ta družina bi morali biti mi, starši. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da poskrbimo, da bodo naši dragoceni otroci ostali del tople in ljubeče družine.

[Okvir/slike na strani 10]

Napotki za zaskrbljene starše

✔ Posvetite doma čas svojim otrokom in počnite reči skupaj, kot družina

✔ Spoznajte prijatelje svojih otrok in njihove družine ter pazite, kam otroci zahajajo in s kom

✔ Svojim otrokom dajte vedeti, da lahko stopijo k vam kadar koli in s kakršno koli težavo

✔ Otroke poučujte, da bodo spoštovali druge, njihove pravice in mišljenje

✔ Svoje otroke podprite, tako da se seznanite z njihovimi učitelji, slednjim pa povejte, da jih spoštujete in jih podpirate pri njihovem trudu

✔ Ne rešujte težav z vpitjem ali nasiljem

Otroci potrebujejo vašo ljubečo naklonjenost

[Slika na strani 9]

Otroka lahko zaščitimo že, če se zanimamo za njegovo delo v šoli