Pazite! Sleparji so na delu

ZAMISLITE si: po neurju je. Uničevalni vetrovi so prenehali besneti, deroče vode ne grozijo več. Prestrašeni preživeli prihajajo iz zavetij, bolj oddaljeni evakuiranci pa se napeti in s strahom vračajo gledat, kaj je za seboj pustilo neurje. Domovi so ostali brez streh, izruvana drevesa ležijo vsevprek po z dežjem prepojenih odkritih domovih. Električni vodi so podrti, tako da ni mogoče poklicati pomoči niti oddati kakršnega koli drugega sporočila. Nekaterih domov, ki so nekdaj dajali zavetje srečnim družinam, ni več – uničeni so tako zelo, da se jih ne da več popraviti. Nekdaj mirna in vedra skupnost je sedaj prizor uničenja in obupa.

Skupnost pa se z izzivom spoprime, polna odločenosti, da vse obnovi. Sosed pomaga sosedu, nekateri med njimi se prej niso poznali niti po imenu. Moški si izmenjujejo orodje in strokovno znanje. Ženske kuhajo delovni ekipi, starejši otroci pa pazijo mlajše. Od zunaj prihajajo delovne ekipe, pripravljene pomagati – krovci, odstranjevalci dreves, tesarji, pleskarji. A s temi pridejo tudi sleparji, pripravljeni preživele izrabiti.

Delavci zahtevajo za popravila visoka predplačila. Obupani lastniki domov jim dajo denar, ti pa skupaj z njim izginejo neznano kam in jih ni nikdar več na spregled. Krovci, ki »jamčijo« za svoje delo, nemarno zadelajo razpoke, tako da ob prvem močnem dežju na teh mestih močno pušča. Odstranjevalci dreves pod pretvezo, da bodo jutri za delo najeli večjo opremo, žrtve opeharijo za tisoče dolarjev vnaprejšnjih plačil. Ta jutri pa nikdar ne napoči.

Poleg uničenja in izgube pa si zamislite še srčno bolečino lastnikov domov, ki so plačali zajetne premije plačilno nesposobnim ali lažnim zavarovalnicam, katere jim sedaj nočejo povrniti nastale škode oziroma katerih pisarne so zapuščene, saj so lastniki pobegnili. Tisti, ki so imeli toliko sreče, da so zavarovalnino za kritje škode dobili, pa ugotavljajo, da so za delo vse prepogosto na razpolago le brezvestni in neusposobljeni izvajalci, redki usposobljeni pa niso zmožni opraviti vsega potrebnega. Posledica je, da se delo opravlja nemarno, v veliko žalost že tako pretresenih lastnikov domov.

Žrtve nesreče izkoriščajo znova in znova. Kar se je začelo kot opustošena skupnost, ki je v splošno dobro združila moči, postaja za nekatere hudo boleča iluzija.

V neki skupnosti se je cena čokoladke dvignila na neverjetne 4 USD, za pločevinko humaniziranega mleka pa so matere morale plačati kar 6 USD. V neki trgovini so baterije lahko dobili le, če so zraven kupili tudi televizijo ali radio. Ljudje, ki so priskrbovali s stavbnim gradivom, so ga prodajali po nerealno visokih cenah. V nekem drugem primeru pa so morali lastniki stanovanjskih prikolic, katerim so te zaradi nevarnosti poplave prepeljali na višje ležeči kraj, plačati 600 odstotkov višjo ceno kot sicer. Po nekem potresu je 84-letno gospo, katere dom je bil poškodovan, po telefonu poklical neki moški in se izdajal za vladnega delavca. Ženska je mislila, da so listine, ki jih je kasneje podpisala, prošnje za vladno podporo in bone za hrano. V resnici pa so bile za 18.000 USD vredno hipoteko na njen dom, za plačilo nečesa, kar so bila, kot se je izkazalo, le 5000 USD vredna popravila.

Telemarketinška prevara

,Čestitam gospa S.! To je vaš srečni dan.‘ Tako se morda začne neki nepričakovan telefonski klic. ,Dobili ste glavni dobitek . . .‘ Mnoge ljudi so že tako poklicali in jim dejali, da »so že dobili«, da je nagrada »zajamčena«. Zmagovalna »nagrada« je lahko nov avto, televizija, videorekorder, radio in podobno, ali pa morda diamantni prstan.

Ali so vas že kdaj tako poklicali in dejali, da boste dobili brezplačno darilo? Vam je takrat začelo srce hitreje biti? Ali skoraj niste mogli verjeti svojim ušesom? Ali ste, če ste se na tak poziv odzvali, nagrado res dobili? Ali pa ste bili žrtev telemarketinške prevare? Če se vam je zgodilo to slednje, niste edini. Revija Consumers’ Research poroča, da samo v Združenih državah z lažnim telemarketingom vsako minuto prevarajo kakih 10 ljudi. Letno brezvestni prevarantje kupce osleparijo za od 10 do 40 milijard USD, torej vsako minuto za okrog 7500 USD.

»Vsako leto po Kanadi,« poroča Reader’s Digest, »več kot 150.000 ljudi pokličejo prevarantje, ki jim rečejo, da so ,dobili‘ oziroma ,bili izbrani‘ za glavnega dobitnika. In vsako leto tako osleparijo na tisoče Kanadčanov. Povprečno vsak od njih za to, da bi dobil nagrado, plača 2000 CAD.« Policijski uslužbenec province Ontario je izjavil: »Telefonske sleparije so ena največjih prevar v kanadski zgodovini.« Dodal je še: »Vemo, da vsako leto Kanadčanom poberejo na milijone dolarjev.« Številke pa večinoma kažejo le število sleparij prijavljenih policiji. Ker so ocenili, da svoje izgube prijavi le 10 odstotkov žrtev, je nemogoče točno določiti, kako zelo obsežen je problem.

»Ljudem rečemo, da so že dobili, in tako nič več ne mislijo jasno,« je priznal neki prevarant. Rekel je še: »Nato nanje pritiskamo, naj pošljejo denar in se nikakor ne sprijaznimo z negativnim odgovorom.« Ko žrtev enkrat potegnejo v prevaro, njegovo oziroma njeno ime utegnejo prodati drugim telemarketinškim podjetjem in uvrstiti na seznam »naivnežev«. Njihova imena lahko ta prodajo spet tretjim, ki jih nato večkrat pokličejo. »Ko obdelujemo tak seznam naivnežev,« je dejala nekdanja telemarketinška operaterka iz Toronta, »jih [ljudi s seznama] pri prvem klicu k temu, da pošljejo denar, pripravimo kakih 75 odstotkov. Ko jih pokličemo tretjič, ta odstotek pade na 50 odstotkov. A ko so nekateri ljudje enkrat notri, denar kar pošiljajo in pošiljajo, ženejo se za velikim dobitkom.«

Kako daleč bodo ti, ki so jih ujeli z lažnim telemarketingom, šli v gnanju za uresničitvijo svojih sanj, namreč za bajno nagrado? »Morali smo skleniti dogovore z bankami, da so nekaterim starejšim zamrznile sredstva, da jih [sleparji] ne bi do kraja izželi,« je dejal neki policijski detektiv. Ugotovili so, da je neka pred kratkim ovdovela ženska 16 različnim prevarantom 36-krat poslala denar, vse skupaj nad 85.000 CAD. V zameno je dobila ,za pol sobe‘ cenenega nakita.«

Dovršene prevare za izkušene

Tisti, ki tako sleparijo, pri tem med ljudmi ne delajo razlik. Njihove žrtve so iz vseh gospodarskih slojev družbe. Ogoljufajo celo domnevno izkušene izvedence. Skrbno pripravljena prevara je lahko tako zahrbtna, da preslepi tudi najbolj previdne kupce. Dražje sleparije, s katerimi merijo na izkušene kupce, utegnejo oglaševati po televiziji ali v barvnih brošurah, razposlanih po pošti. Lahko gre denimo za naložbe, pri katerih obljubljajo velike dobičke – naložbe v filmske studie, zlato in zlate rudnike, naftne vrelce. Seznamu ni videti konca. Izzid pa je vedno enak – popolna izguba.

»Neverjetno je, koliko ljudi lahko prevarajo,« pravi neka opeharjena izobraženka. »Kot učiteljica sem menila, da sem inteligentna. . . . Obljubam ni bilo konca.« V prevari, povezani z neko filmsko družbo, je izgubila 20.000 USD.

Telemarketinške prevare so mednarodni problem. Tovrstni preiskovalci pa pravijo, da »se bo v tem desetletju še poslabšal«. Toda pazite! Obstajajo še druge vrste sleparij, in najbolj priljubljene žrtve nekaterih prevarantov so – starejši.

[Slika na strani 4]

Pazite se sleparjev, ki pridejo po neurju!

[Slika na strani 5]

»Dobili ste brezplačno nagrado!« – pa ste jo res?