Internet – zakaj biti previden?

INTERNET se prav gotovo da uporabljati za izobraževanje in vsakdanjo komunikacijo. A če odmislimo njegov visokotehnološki blišč, vidimo, da se ubada z nekaterimi istimi problemi, ki že dolgo pestijo tudi televizijo, telefon, časopise in knjižnice. Zato bi se bilo morda primerno vprašati: ,Ali je vsebina v Internetu primerna za mojo družino in zame?‘

O razpoložljivosti pornografije v Internetu govori veliko poročil. Toda ali to kaže, da je Internet zgolj greznica, polna spolnih izkrivljenosti? Nekateri trdijo, da se s tem izredno pretirava. Pravijo, da se je treba za vstop na mesta s sporno snovjo zavestno in premišljeno potruditi.

Res je, da se mora tisti, ki želi do nenravstvene snovi, za to namensko potruditi, toda drugi trdijo, da je to v Internetu veliko lažje kakor drugod. Uporabnik lahko le z nekaj udarci po tipkovnici pride do mest z erotično snovjo, na primer do erotičnih fotografij z avdio in video odseki.

Vprašanje, koliko pornografije je na Internetu, je trenutno predmet burnih razprav. Nekateri menijo, da utegnejo biti poročila o veliki razširjenosti tega problema pretirana. Toda ali bi bili denimo za varnost svoje družine kaj manj zaskrbljeni, če bi zvedeli, da na vašem dvorišču ni 100 strupenih kač, temveč le nekaj? Zato bi bilo modro, da so tisti, ki imajo dostop do Interneta, previdni.

Pazite se tistih, ki prežijo na otroke!

Nedavne novice kažejo, da se internetnim kramljalnim razpravam mladih pridružujejo pedofili. Ti odrasli se izdajajo za otroke in tako od nič hudega slutečih mladih pretkano izvabljajo imena in naslove.

Državni center za pogrešane in izkoriščane otroke (NCMEC) je dokumentiral nekaj tovrstnih primerov. Leta 1996 je na primer policija našla dve deklici iz Južne Karoline (ZDA), stari 13 oziroma 15 let, ki so ju pogrešali že teden dni. Z nekim 18-letnikom, ki sta ga srečali po Internetu, sta odšli v drugo zvezno državo. Nekega 35-letnega moškega pa so obtožili, da je zvabil 14-letnega fanta v prepovedano spolno občevanje, ko so bili njegovi starši zdoma. V obeh primerih se je vse začelo s pogovorom v internetni kramljalnici. Leta 1995 je neki drug moški po Internetu srečal 15-letnika in drzno odšel na njegovo šolo, da bi se z njim seznanil. Spet tretji odrasli pa je priznal, da je spolno občeval s 14-letnico. Ta je po očetovem računalniku komunicirala z najstniki po internetni oglasni deski. Tudi ona se je s tem odraslim moškim seznanila po Internetu. Vsi ti mladi so se na koncu dali pregovoriti in razkrili svojo identiteto.

Potreba po starševskem vodstvu

Primeri, podobni omenjenim, so sicer sorazmerno redki, a morajo starši vseeno to zadevo skrbno raziskati. Kaj vse pa je staršem na voljo za zaščito otrok pred tem, da bi postali tarče kriminala in izkoriščanja?

Podjetja so začela ponujati orodja: in sicer od klasifikacijskih sistemov, podobnih tistim za filme, ter softverskih besednih odberljivcev, ki blokirajo nezaželeno vsebino, do sistemov za dokazovanje starosti. Nekateri sistemi snov blokirajo celo prej, preden pride do družinskega računalnika. Vendar pa večina teh sistemov ni stoodstotna zaščita in se jih z različnimi metodami da obiti. Spomnite se, da so Internet naredili tako, da se ga ne bi dalo ovirati pri delovanju, zato ga je težko cenzurirati.

Policijski uslužbenec, ki nadzoruje neko kalifornijsko skupino za preiskovanje izkoriščanja otrok, je v pogovoru s Prebudite se! svetoval: »Za starševsko vodstvo ni nadomestila. Tudi sam imam dvanajstletnega otroka. Z ženo mu dovoliva uporabljati Internet, toda skrbiva za to, da je to družinska zadeva, pa tudi za to, koliko časa bomo temu posvetili.« Ta oče je še zlasti previden pri kramljalnicah in v zvezi z njimi postavlja trdne omejitve. Dodaja še: »Osebni računalnik ni v sinovi sobi, temveč v preglednem delu našega doma.«

Starši se morajo dejavno zavzeti, ko odločajo, kaj v Internetu, če sploh kaj, bodo svojim otrokom dovolili uporabljati. Na kaj bi bilo praktično in razumno biti pozoren?

David Plotnikoff, pisec iz uredništva časopisa San Jose Mercury News, staršem, ki so se odločili, da bodo imeli doma dostop do Interneta, daje nekaj koristnih nasvetov:

• Izkušnja vaših otrok z Internetom bo najbolj pozitivna, če delajo skupaj z vami in se pri tem učijo vrednotiti vašo presojo in vodstvo. Brez vašega usmerjanja, svari, »so vse informacije Mreže kakor voda brez kozarca«. Pravila, pri katerih vztrajate, so le »podaljšek običajnih stvari, katere učite svoje otroke ves čas«. Tak primer so denimo vaša pravila glede pogovarjanja z neznanci.

• Internet je javen kraj in ga zato ne bi smeli imeti za varovanje otrok. »Navsezadnje svojega desetletnega sina ali hčere verjetno ne bi pustili v kakšnem velikem mestu in mu oziroma ji rekli, naj gre in se nekaj ur zabava, kajne?«

• Naučite se prepoznati razliko med internetnimi lokacijami za igranje iger oziroma kramljanje in mesti, kjer se lahko dobi pomoč pri opravljanju domačih nalog.

NCMEC-jeva brošura Child Safety on the Information Highway pa daje nekaj napotkov mladim:

• Ne dajajte svojih osebnih podatkov, na primer naslova, domače telefonske številke ali imena in kraja vaše šole. Brez dovoljenja staršev ne pošiljajte svojih slik.

• Če dobite informacijo, ob kateri se neprijetno počutite, to takoj povejte staršem. Nikoli se ne odzivajte na neprijazna ali agresivna sporočila. O tem takoj povejte staršem, tako da bodo lahko to sporočili internetni službi.

• Sodelujte s starši pri postavljanju pravil glede uporabe Interneta, vštevši s tem, kdaj in kako dolgo boste po njem potovali ter katera mesta so primerna za obisk. Njihove odločitve upoštevajte.

Imejte v mislih, da tudi za odrasle opreznost ni odveč. Nekateri med njimi so se zaradi nepremišljenosti že ujeli v nezaželene zveze in resne probleme. Zaradi skrivnostnosti kramljalnic – odsotnosti očesnega stika in anonimnosti – imajo nekateri manj zadržkov in lažen občutek varnosti. Odrasli, pazite!

Ohranjati uravnovešeno stališče

Nekaj gradiva in veliko storitev na Internetu ima izobraževalno vrednost ter lahko koristi. Vse več podjetij shranjuje svojo interno dokumentacijo na svoja interna oziroma zasebna omrežja, intranete. Mogoče je, da bodo pojavljajoče se internetne video in avdio konference za stalno spremenile naš vzorec potovanja in poslovnih sestankov. Podjetja po Internetu razdeljujejo svoj računalniški softver in imajo tako manj stroškov. Verjetno se bo vpliv Interneta čutil v mnogih službah, v katerih trenutno poslovne transakcije opravlja njihovo osebje (denimo v potovalnih in borznoposredniških službah), ko bo internetnim uporabnikom omogočeno, da nekatere ali vse njihove storitve opravljajo sami. Da, vpliv Interneta je močan, in verjetno bo še naprej pomemben medij za skupno uporabo informacij, vodenje poslov in komuniciranje.

Tudi Internet se lahko tako kakor mnogo orodij koristno uporablja. Vendar se ga lahko tudi zlorablja. Nekateri se utegnejo odločiti, da bodo še naprej preiskovali njegove pozitivne strani, drugi ne. Kristjan ni postavljen, da bi druge sodil glede osebnih zadev. (Rimljanom 14:4)

Sprehajanje po Internetu je lahko kakor potovanje po novi deželi, kjer je videti in slišati veliko novega. Na potovanju se morate lepo vesti in biti previdni. Isto je potrebno, če se odločite potovati po Internetu – informacijski superavtocesti.

[Poudarjeno besedilo na strani 12]

»Osebni računalnik ni v sinovi sobi, temveč v preglednem delu našega doma.«

[Poudarjeno besedilo na strani 13]

Internet je javen kraj in ga zato ne bi smeli imeti za varovanje otrok

[Okvir/slika na strani 11]

Treba je biti vljuden in previden

Vljudnost

Seznanite se s pravili vljudnosti in protokolom. Večina ponudnikov internetnih storitev izdaja premišljene in sprejemljive napotke, kako se vesti. Drugi uporabniki bodo cenili, če boste te napotke skrbno upoštevali in se lepo vedli.

Previdnost

Nekatere razpravljalne skupine govorijo o verskih ali spornih zadevah. Glede pošiljanja pripomb na take razprave bodite previdni; vaš elektronski naslov in ime bo verjetno na razpolago vsem v tej skupini. Pogosti posledici sta odvzeti čas in nezaželeno dopisovanje. Pravzaprav obstajajo tematske skupine, ki niso primerne za branje, kaj šele za komuniciranje.

Kaj pa če bi sestavili kako razpravljalno oziroma tematsko skupino za sokristjane? To je lahko bolj težavno in nevarno, kakor bi na začetku pričakovali. Znano je na primer, da se posamezniki s skritimi motivi na Internetu lažno predstavljajo. Trenutno v Internetu uporabniki ne morejo potrjevati identitet. Poleg tega bi tako skupino nekako lahko primerjali z velikanskim, vse večjim družabnim srečanjem, ki bi od gostov terjalo izredno veliko časa in zmožnost, da bi ga lahko odgovorno nadzorovali, kar pa bi bilo nujno. (Primerjaj Pregovori 27:12.)

[Okvir/slika na strani 13]

Kako dragocen je vaš čas?

V tem 20. stoletju je življenje vse bolj zapleteno. Odkritja, ki nekaterim koristijo, se za mnoge pogosto izkažejo kradljivci časa. Poleg tega so tu primeri tehnik, ki se jih zlorablja, denimo nenravni in nasilni televizijski programi, pornografske knjige, izrojeni glasbeni posnetki in podobno. Ne samo da ti ljudem odvzemajo dragoceni čas, ampak jim tudi duhovno škodujejo.

Seveda kristjani dajejo prednost duhovnim rečem, kot je dnevno branje Biblije in to, da se dobro seznanijo z neprecenljivimi svetopisemskimi resnicami, o katerih razpravljajo reviji Stražni stolp, Prebudite se! in druge publikacije Watch Tower Society. Večni blagoslovi niso odvisni od potovanja po Internetu, temveč od tega, da svoj čas posvečate spoznavanju edinega resničnega Boga in njegovega Sina, Jezusa Kristusa, ter da pridobljeno spoznanje tudi vneto udejanjate. (Janez 17:3; glej tudi Efežanom 5:15–17.)