Mladi vprašujejo:

Kako naj se spoprimem s svojo hudo boleznijo

JASON je bil star le 18 let, toda videti je bilo, kakor da so vsi njegovi življenjski cilji nedosegljivi. Upal je bil, da bo kot kristjan lahko služil polnočasno, nato pa je izvedel, da ima Crohnovo bolezen – bolečo in izčrpavajočo motnjo prebavil. Vendar se danes Jason uspešno spoprijema s svojimi okoliščinami.

Morda si tudi ti resno bolan. Ena nedavnih izdaj revij Prebudite se! je obravnavala izzive, s katerimi se srečujejo tvoji sovrstniki.a Zdaj pa si poglejmo, kako se lahko uspešno spoprijemaš s svojimi razmerami.

Pozitivno stališče

Da bi se uspešno spoprijemal s kakršno koli boleznijo, moraš imeti pozitivno stališče. Biblija pravi: »Duh moški prenaša bridkost svojo, če pa je duh potrt, kdo ga povzdigne?« (Pregovori 18:14) Mračne, pesimistične misli in občutki zdravljenje otežujejo. Jason je dognal, da je temu res tako.

Najprej se je moral spoprijeti z negativnimi občutki, kakršna je jeza, ki so ga vlekli k tlom. Kaj mu je pomagalo? Sam pojasnjuje: »Članki o depresiji iz Stražnega stolpa in Prebudite se! so mi res pomagali ohranjati pozitivno stališče. Zdaj se skušam spoprijemati z vsakim dnem posebej.«b

Tudi 17-letna Carmen se je naučila gledati na stvari s svetlejše plati. Čeprav ima anemijo s srpastimi eritrociti, razmišlja o svojih blagoslovih. »Razmišljam o drugih, ki jim je še hujše kakor meni in ki ne morejo delati marsičesar, kar jaz lahko,« pravi. »Zato sem hvaležna in se ne pomilujem.«

Pregovori 17:22 pravijo: »Srce veselo daje dobro zdravilo.« Nekateri utegnejo meniti, da se ob resni bolezni ni primerno smejati, toda zdrav humor in zadovoljujoča družba ti osvežita misli in očvrstita željo po življenju. Pravzaprav je radost božanska lastnost, eden od sadov Božjega duha. (Galatom 5:22) Ta duh ti lahko pomaga, da si radosten, kljub temu da se spopadaš z boleznijo. (Psalm 41:⁠3)

Poišči si razumevajočega zdravnika

To, da imaš zdravnika, ki razume mlade, zelo pomaga. Duševne in čustvene potrebe mladih so ponavadi drugačne od potreb odraslih. Ashley je bila stara le deset let, ko je morala v bolnišnico na zdravljenje zaradi malignega možganskega tumorja. Zdravnik je bil do nje sočuten in pri pogovoru uporabljal izraze, ki jih je lahko razumela. Povedal ji je, kako je prav zaradi svoje bolezni v otroštvu postal zdravnik. Prijazno, a jasno ji je pojasnil, kako jo nameravajo zdraviti, tako da je vedela, kaj lahko pričakuje.

Ti in tvoji starši boste gotovo želeli poiskati medicinsko osebje, ki te bo spoštovalo in razumelo tvoje potrebe. Če z nego zaradi česar koli upravičeno nisi zadovoljen, se o tem odkrito pogovori s svojimi starši.

Bori se za svoje zdravje!

Zelo pomembno je tudi, da se s svojo boleznijo bojuješ, kakor je le mogoče. Na primer: o svojem zdravstvenem stanju skušaj izvedeti čim več. »Umni mož utrjuje krepkost svojo,« zapaža biblijski pregovor. (Pregovori 24:5) Znanje odstranjuje strah pred neznanim.

Poleg tega je lahko mlad seznanjen človek bolj pritegnjen k svojemu zdravljenju in ima, ko pri njem sodeluje, prednost. Nauči se lahko, na primer, da naj brez zdravnikovega priporočila ne preneha jemati predpisanih zdravil. Carmen, ki smo jo že prej omenili, je s starši prebirala knjige o anemiji s srpastimi eritrociti. To, kar so spoznali, jim je pomagalo, da so izbrali zanjo najboljše zdravljenje.

Če ti kaj ni jasno, postavljaj zdravniku določna vprašanja, tudi večkrat, če je treba. Boljše je, da mu odkrito poveš, kaj razmišljaš in čutiš, kakor da bi mu govoril tisto, kar misliš, da bi želel slišati on. Kakor pravi Biblija: »Skazé se načrti, kjer ni sveta.« (Pregovori 15:⁠22)

Videti je bilo, da se Ashley v določenem obdobju ni želela veliko pogovarjati o svoji bolezni. O njej je govorila le s svojo materjo. Razumna socialna delavka jo je na samem vprašala: »Se ti zdi, da ti morda niso povedali vsega?« Ashley ji je pritrdila. Žena ji je nato pokazala njeno zdravniško spričevalo in ji ga pojasnila. Pogovorila se je tudi z zdravniki, naj Ashley posvetijo več časa, naj se pogovarjajo z njo osebno in ne le o njej. Ko se je torej Ashley izpovedala, je lahko dobila pomoč, ki jo je potrebovala.

Podpora okolice

Kadar koli nekdo v družini resno zboli, postane to družinska zadeva in vsi se morajo pri tem prizadevati. Ashleyjina družina in krščanska občina so združili moči in jo podprli. Občino so na vsake toliko spomnili, da je v bolnišnici. Člani občine so jo redno obiskovali in njeni družini pomagali pri gospodinjskih delih in pripravi obrokov, dokler se družina spet ni navadila na svoj vsakdanjik. Kadar Ashley v bolnišnici ni bila preveč slabotna, da bi sprejela družbo, so jo obiskali otroci iz občine. To ni bilo dobro le zanjo, temveč tudi za njene mlade prijatelje.

Vendar da bi ti drugi lahko pomagali, morajo vedeti, da pomoč potrebuješ. Carmen se na starše in občinske starešine obrača po čustveno in duhovno podporo. Zanese se tudi na podporo tistih v šoli, ki so istega krščanskega prepričanja. »Skrbi jih zame,« pravi Carmen, »in čutim, da jim je mar zame.«

Morda ti lahko na šoli zdravniško in finančno svetujejo in ti celo lahko kdo osebno pomaga. Ashleyjina učiteljica je na primer spodbudila razred, naj ji piše in jo obišče. Če tvoji učitelji ne razumejo, s kakšnimi težavami se spoprijemaš, se bodo morda morali tvoji starši o tem obzirno pogovoriti s šolskimi oblastmi.

Razum in telo uporabljaj modro

Če si hudo bolan, se morda ne boš mogel osredinjati na nič drugega kakor na to, da vse svoje moči porabiš za okrevanje. Če nisi povsem izčrpan, se lahko ukvarjaš z mnogočim ustvarjalnim. Jill Krementz, avtorica knjige How It Feels to Fight for Your Life, je pripomnila, kaj je pri pripravi te knjige zapazila: »Bilo mi je hudo, ko sem v dveh letih, kolikor sem hodila po bolnišničnih hodnikih, videla toliko otrok gledati televizijo. Te mladeniče in mladenke moramo spodbuditi, naj več berejo. Bolnišnična postelja je odlično mesto za možgansko telovadbo.«

Če si doma ali pa v bolnišnici, ti lahko vadba tvojih umskih sposobnosti mnogokrat pomaga, da se počutiš bolje. Ali si poskusil pisati pisma ali pesmi? Risati ali slikati? Kaj pa igranje kakega glasbila, če ti seveda zdravstveno stanje to dopušča? In četudi te zdravje omejuje, obstajajo še druge možnosti. Seveda najboljše, kar lahko storiš, je, da razvijaš navado molitve k Bogu in da prebiraš njegovo Besedo, Biblijo. (Psalm 63:⁠6)

Če ti zdravje dopušča, ti mnogokrat lahko do boljšega počutja pomaga tudi primerna telesna dejavnost. Prav zato imajo v bolnišnicah pogosto organizirane programe telovadne terapije za mlade paciente. Mnogokrat primerna vadba ne pomaga le pri telesnem zdravljenju, ampak te tudi ohranja duševno čilega.

Ne vdaj se!

Jezus je, ko se je moral spoprijeti z velikim trpljenjem, molil k Bogu, mu zaupal in se, raje kakor na bolečino, osredotočil na svojo radostno prihodnost. (Hebrejcem 12:2) Iz svoje boleče izkušnje se je učil. (Hebrejcem 4:15, 16; 5:7–9) Sprejel je pomoč in spodbudo. (Lukež 22:43) Raje se je osredinjal na dobro drugih, kakor na svoje nevšečnosti. (Lukež 23:39–43; Janez 19:26, 27)

Četudi si morda zelo bolan, si lahko spodbuda drugim. Ashleyjina sestra Abigaila je v šolskem spisu napisala: »Od vseh ljudi najbolj občudujem svojo sestro. Čeprav mora v bolnišnico po infuzijo, in je vsa prepikana z iglami, pa je še vedno nasmejana!«c

Jason se ni odrekel svojim ciljem, le nekoliko jih je prilagodil. Zdaj je njegov cilj služiti tam, kjer je večja potreba po oznanjevalcih Božjega kraljestva. Morda tudi ti, podobno kot Jason, ne moreš narediti vsega, kar želiš. Pomembno pa je, da se naučiš živeti po svojih zmožnostih, da nisi prezaščitniški ali pa brezskrben. Zaupaj Jehovu, da ti bo dal modrosti in moči, da boš dal od sebe najboljše. (2. Korinčanom 4:16; Jakob 1:5) In ne pozabi, prišel bo čas, ko bo ta zemlja raj, kjer »noben prebivalec ne poreče: Bolan sem!« (Izaija 33:24) Da, nekega dne boš spet zdrav!

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 26]

Starejša sestra Abigaila občuduje Ashleyjin pogum