Zemljina neskončna raznolikost — od kod

DO ZDAJ so znanstveniki poimenovali nad 1,5 milijona živalskih vrst, od tega milijon žuželk. Da bi lahko popisali vse znane žuželke, bi potrebovali 6000 enciklopedijskih strani! Od kod vsa ta bitja? Čemu taka neskončna raznolikost? Ali je to le rezultat slepega naključja, narave, ki je milijonkrat »imela srečo«? Ali pa namena?

Najprej si na kratko poglejmo nekaj drugih raznovrstnih živih bitij, ki prebivajo na našem planetu.

Presenetljivi ptiči

Kako pa je z več kot 9000 različnimi vrstami sijajno oblikovanih ptičev? Nekateri kolibriji so tako majceni kakor velike čebele, letijo pa spretneje in elegantneje od najbolj izpopolnjenega helikopterja. Drugi ptiči se vsako leto selijo na tisoče kilometrov daleč. Arktična čigra denimo ob vsakem krožnem potovanju preleti 35.000 kilometrov. Nima računalnika niti navigacijskih instrumentov, pa vseeno nezmotljivo prileti na cilj. Ali ima to prirojeno zmožnost naključno ali namensko?

Očarljiva raznolikost rastlin

Izredno raznoliko in lepo pa je tudi rastlinsko življenje – obstaja nad 350.000 rastlinskih vrst. Približno 250.000 od teh jih cveti! Največja živa bitja na Zemlji – orjaške sekvoje – so rastline.

Koliko različnih cvetic raste na vašem vrtu ali področju? Lepota, sorazmerje in pogosto tudi prelep vonj teh cvetic, od najbolj drobcene puščavske cvetice, marjetice ali zlatice do zamotano raznolikih orhidej, človeka res očarajo. Zopet sprašujemo: Kako so začele obstajati? Po naključju ali z namenom?

V oceanih mrgoli življenja

Kako pa je z življenjskimi oblikami svetovnih rek, jezer in oceanov? Znanstveniki pravijo, da je znanih sladkovodnih rib okrog 8400, oceanskih pa kakih  13.300. Med slednjimi je najmanjši glavoč, ki živi v Indijskem oceanu. Dolg je le kak centimeter. Največji pa je orjaški kitovec, ki je lahko dolg tudi do 18 metrov. V omenjene številke pa nismo zajeli nevretenčarjev (brez hrbtenice) niti vrst, ki jih je treba šele odkriti!

Neverjetni možgani

Predvsem pa so neverjetni človekovi možgani. V njih je najmanj deset milijard nevronov in vsak od njih ima menda nad 1000 sinaps oziroma stičišč z drugimi živčnimi celicami. Nevrolog dr. Richard Restak pravi: »Število vseh stikov v obsežni mreži možganskega nevronskega sistema je prav res astronomsko.« (The Brain) Dodaja še: »V možganih utegne biti od deset do sto bilijonov sinaps.« Nato pa še povsem prikladno vpraša: »Kako bi se sploh lahko tak organ, kot so možgani, ki vsebuje med deset in sto milijard celic, kdaj razvil iz ene same celice, jajčeca?« Ali so možgani rezultat nekakšne neosebne muhavosti in srečnih naključij narave? Ali pa je za vsem tem inteligenten namen?

Da, kako je prišlo do vsega tega navidez neskončno raznolikega življenja in oblik? Ali so vas učili, da je to pač stvar naključja, preizkušanja, sreče slepe evolucijske loterije? No, berite naprej, in videli boste, katera vprašanja si v vsej iskrenosti zastavljajo nekateri znanstveniki o evolucijski teoriji, ki ji pravijo temelj vse biološke znanosti.

[Shema na strani 4]

Če je že za preprosto kamero treba oblikovalca, koliko bolj ga je za mnogo kompleksnejše človeško oko?

Leča

(povečana)

prekatna vodica

zenica

roženica

šarenica

ciliarnik

leča

Celo oko

steklovina

vidni živec

mrežnica

žilnica

beločnica