Pogled v svet

Bodite vedri, pa boste bolj zdravi

»Humor ljudem pomaga, da so strpnejši, laže se spoprijemajo s frustracijami ter so telesno in duševno bolj zdravi,« izjavlja Sueli Damergian, profesorica na Univerzi v Sao Paulu. Brazilski časopis O Estado de S. Paulo pravi, da se dobrega humorja dá naučiti – kakor branja in pisanja. Seveda pa mora za kaj takega čemeren človek začeti drugače razmišljati. Profesorica psihologije, Raquel Rodrigues Kerbauy, pojasnjuje: »Če kdo meni, da se bo lahko smejal le tedaj, ko bo svet pravičen, bo za vedno slabe volje. Krivice so navsezadnje povsod.« Dobrodušni ljudje se kljub natrpanemu urniku veselijo družabnih stikov, opaža poročilo. Cenijo majhne stvari, kot so »kramljanje, slaščice ali pet minut dobre glasbe«. Damergian še posvari: »Dobrega humorja ne bi smeli mešati z lahkomiselnostjo in neokusnostjo.«

Ptiče ogrožajo ljubitelji ptičev?

Ljubitelji ptičev morda ptičem, s tem ko jim dajejo hrano po svojih vrtovih, bolj škodijo kot koristijo, poroča londonski Sunday Times. Zaradi zastrupitve s hrano, okuženo s salmonelo, z zajedalci in nekim neidentificiranim mikroorganizmom, je nedavno poginilo na desetine tisočev britanskih najpriljubljenejših vrtnih vrst ptičev. Jamesa Kirkwooda, glavnega veterinarja v londonskem živalskem vrtu, skrbi, da bodo morda določene vrste z nekaterih področjih izbrisane. Trdožive bakterije in zajedalci lahko v iztrebkih na ptičjih pladnjih ali tleh preživijo mnogo dni. Še posebej nevarni so plesnivi orehi, svari Chris Perrins, profesor z Oxforda. »Vlada prepoveduje prodajati okužene orehe ljudem, dovoli pa jih dajati v ptičjo hrano,« opaža in dodaja, »orehi tako ubijajo mnogo ptičev.«

Prijeten dom za bolhe

Ostro zimsko vreme je navadno za bolšje populacije pomenilo smrt. A britanska revija New Scientist poroča, da se stvari spreminjajo. »V tem desetletju je mačjih bolh vedno več,« pravi John Maunder, ki dela na cambriškem zdravstvenoentomološkem centru. Sodobni domovi so sedaj tem bolham, ki živijo tudi na psih, prijetno zavetišče. Včasih je mrzlo vreme s seboj prineslo nižjo relativno vlago in to je bil smrtni udarec bolšjim ličinkam. »Sedaj pa,« pravi Maunder, »so mnogi domovi tako slabo prezračeni, da relativna vlaga ostaja visoka in tudi dolgotrajnejše mrzlo vreme bolh ne odpravi.«

Kako ravnati ob strahovanju v šoli

V zadnjem času so občila veliko poročala o strahovanju v šolah, zato je japonsko Ministrstvo za šolstvo anketiralo 9420 otrok in njihove starše ter učitelje. Ugotovili so, da kar 70 odstotkov staršev strahovanih učencev osnovnih šol in nižjih razredov srednjih šol za to ne ve ali pa otrokovih pritoževanj ne jemlje resno. Mnoge žrtve iz strahu pred maščevanjem učiteljem ne povedo za strahovanje. Toda anketa je odkrila, da se v primerih, ko se učitelj resno loti problema, samo dvema odstotkoma žrtev maščujejo in da kar 40 odstotkov prizadetih nehajo strahovati. Profesor Joji Morita z osaške univerze opaža: »Bolj kot kdaj prej sem prepričan, da se strahovanje dá premagati, če žrtev o njem pove učiteljem in če ti potem ustrezno ukrepajo.«

Otrokove priljubljene in nepriljubljene stvari

Kaj otroci najmanj radi delajo? Profesor Gustavo Pietropolli Charmet z milanske univerze v Italiji je anketiral otroke, stare od šest do enajst let, in večina jih je odgovorila »Biti doma in gledati televizijo« ali »Biti doma in z mamo delati domačo nalogo«. Časopis La Repubblica pa pravi, da imajo najmanj radi »domenke« – letanje semintja na ure plesa, angleščine, klavirja itn. Na splošno tudi ne marajo »biti sami«. Po drugi strani pa si 49 odstotkov fantov želi, da bi starši »pustili otrokom igrati se zunaj«, medtem ko si dekleta želijo, da bi se starši »zabavali pri igri s svojimi otroki« in pravijo: ,Ko se mami igra z mano, mora res igrati. Takoj vidim, kdaj se ne zabava, in takrat se tudi jaz ne.‘

Kardinal je priporočil dejavnost Jehovovih prič

Pred kratkim je v 91. letu starosti umrl belgijski kardinal Suenens, podpornik katoliških ekumenskih in karizmatičnih gibanj. V belgijskem časopisu Het Belang van Limburg je pisalo, da je Suenens sicer v življenju dovršil mnogo, ni pa uresničil svojih sanj. Njegov naslednik, kardinal Danneels, je izjavil, da si je Suenens »vedno želel, da bi kristjani postali dejavnejši. Spraševal se je [. . .], ali bi morali hoditi od vrat do vrat, tako kakor Jehovove priče. In na koncu je prišel do tega, da to pravzaprav ni slaba metoda. Večkrat je dejal: ,Pravi kristjani ste le takrat, ko tudi koga drugega naredite kristjana.‘ «

Čiščenje oceana

Celo ob suhih dnevih se v obalne vode okoli Los Angelesa v Kaliforniji steka na milijone litrov onesnažene odtočne vode in usedlin z mestnih ulic. Na deževen dan pa je tega lahko na milijarde litrov! Mestne oblasti so sponzorirale program, s katerim so prebivalce obvestili, da gre vse, kar odvržejo, operejo ali vržejo na ulice, po odtočnih kanalih naravnost v ocean – neprečiščeno! Sem sodijo tudi olje in druge avtomobilske tekočine, pokošena trava in drugo rastlinstvo, smeti ter iztrebki hišnih ljubljenčkov. Da bi prebivalci manj ekološko škodovali bližnjemu zalivu Santa Monica, jih spodbujajo: odpadkov nikoli ne odlagajte na cesto; namesto da pločnike sperete z vodo, jih raje pometite; za svojimi hišnimi ljubljenčki počistite; popravite razpoke pri avtomobilu in predelajte motorno olje. The Wall Street Journal pravi, da je bila pri ljudeh, ki so se kopali blizu odtoka, 50 odstotkov večja verjetnost, da bruhajo, dobijo vročino, dihalne infekcije in bolečine v ušesih, kakor pri tistih, ki so se kopali vsaj 360 metrov stran.

Kožuhaste podmornice

Po reviji New Scientist ima švedska mornarica mrežo podvodnih mikrofonov, s katerimi zazna zvok mehurčkov, ki ga proizvajajo propelerji podmornic. Ko je vladna komisija raziskovala 6000 poročil »neznane podvodne dejavnosti«, ki so jih dobili z mikrofonskim sistemom in poročili javnosti, je dobila trdne dokaze o podmorniški dejavnosti samo v šestih od teh primerov. Mnoge druge alarme je utegnilo sprožiti »silovito zamahovanje majcenih nog«, poročajo. Videti je, da plavajoče kune in vidre proizvajajo zelo podoben zvok kakor podmorniški propelerji. To pa potem bega mornariške poslušalce.

Otroci zlorabljajo otroke

Tisoče otrok v Južnoafriški republiki zlorabljajo otroci, poroča johannesburški časopis Saturday Star. Evanthe Schurink, članica Sveta za raziskovanje človeške znanosti, to zlorabo deloma pripisuje tistim mladim prestopnikom, ki so tudi sami izpostavljeni surovosti. Marilyn Donaldson, otroška svetovalka v Centru za preučevanje nasilja in na Kliniki za okrevanje po travmi, se strinja: »V premnogih [. . .] domovih so ti otroci izpostavljeni strašnemu nasilju in pogosto so njihove žrtve del njihove razširjene družine.« Za veliko zlorab krivi tudi dolgčas in starševsko zanemarjanje otrok. »Ko so starši v službi, so otroci sami doma,« opaža, »in tako na milost in nemilost prepuščeni zlorabljevalcem.« Donaldsonova opozarja na še eno nevarnost. Pravi, da vidi »v center prihajati [vse več] malčkov, starih od šest do deset let, s spolno prenešenim aidsom«.

Alkohol med nosečnostjo

»Nova raziskava je potrdila, da so novorojenčki mater, ki med nosečnostjo uživajo alkohol, v večji nevarnosti, da dobijo levkemijo,« poroča kanadski The Medical Post. V raziskavo so zajeli 302 prizadeta z levkemijo (tem so to bolezen odkrili, ko so bili stari 18 mesecev ali manj) in kontrolno skupino s 558 otroki. Otroci, katerih matere so med drugim ali tretjim trimesečjem nosečnosti uživale alkohol, so bili skoraj v desetkrat večji nevarnosti, da dobijo akutno mieloblastno levkemijo kakor otroci, katerih matere niso pile. Za novo raziskavo pravijo, da se ujema z drugimi raziskavami o nosečnicah, ki uživajo alkohol, in povečanem tveganju, da njihovi otroci dobijo levkemijo.