»Pokol narave«
OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ IRSKE
POHLEP spravlja v nevarnost vaš dom. Spodkopava zemljino zmogljivost, da daje hrano in zavetje, brez katerih nihče od nas ne more preživeti. Nedvomno se že zavedate, kako pohlep uničuje zemljo, a naj vseeno spomnimo na nekaj dejstev.
Zastrupljanje planeta
Leta 1962 je Rachel Carson v svoji knjigi Silent Spring opozorila na zastrupljanje planeta s pesticidi in strupenimi odpadki. Knjiga The Naked Savage pravi: »Človeštvo je zastrupljalo svoje lastno okolje in mazalo svoje gnezdo – signal za nevarnost pred izumrtjem vrst.« Človek še vedno pohlepno zastruplja planet. World Hunger: Twelve Myths pravi: »Veliki kmetijski proizvajalci hočejo največje mogoče dobičke v kar najkrajšem času, in za to so pripravljeni pretirano izkoriščati zemljo, vodo ter uporabljati preveč kemikalij, ne da bi mislili na erozijo, obremenjevanje podtalnice in zastrupljanje okolja.«
Namesto da bi človek svetovne neprecenljive deževne gozdove, bistvene za preživetje zemlje, varoval, jih uničuje hitreje ko kdaj prej. V Far From Paradise—The Story of Man’s Impact on the Environment (1986) pisci pravijo: »Če bodo zdrave tropske gozdove uničevali v tolikšnem obsegu, kot jih sedaj, bodo v petdesetih letih skoraj povsem izginili.«
Brezvestni ribiči s pomočjo dinamita in kemičnih strupov lovijo ribe okoli koralnih grebenov. Te grebene opisujejo kot »morski ekvivalent tropskim deževnim gozdovom«, ker dajejo zatočišče mnogim življenjskim oblikam. Omenjene krute metode ribarjenja skupaj z lahkomiselnim kemičnim onesnaževanjem »so hudo poškodovale« mnogo živečih koral. (The Toronto Star)
»Sami sebi smo bič«
Sir Shridath Ramphal, od leta 1991 do 1993 predsednik IUCN-The World Conservation Union, to vrsto napačnega ravnanja z zemljinimi viri opisuje kot »pokol narave«. In kako hudo je? Ramphal navaja zgled: »Indijske reke so večinoma malo manj kot odprta kanalizacija. Iz mestnih in podeželskih področij nosijo neprečiščene odplake v morje.« Kakšen je njegov sklep? »Sami sebi smo bič.«
Pohlep v človekovi zgodovini prevladuje že stoletja, vendar je danes preživetje planeta mnogo bolj v nevarnosti. Zakaj? Zato ker ga je človek zmožen veliko bolj uničevati. »Samo v zadnjih petdesetih letih,« pravi Far From Paradise, »imamo kemična in mehanska sredstva za učinkovito uničenje drugih oblik življenja na našem planetu. [. . .] Homo sapiens [latinsko razumni človek], kot se človek tako neskromno imenuje, ima skoraj absolutno moč in ne priznava več nobenih omejitev.« Nedavno je okoljevarstvena organizacija Greenpeace napisala ostro obtožbo: »Sodobni človek je iz raja [zemlje] naredil smetišče [. . .] in sedaj kakor nerazumen dojenček stoji [. . .] na robu [. . .] učinkovitega uničevanja te oaze življenja.«
Toda pohlep ne ogroža le prihodnosti planeta. Ogroža tudi sedanjo srečo ter varnost vas in vaše družine. Kako pa? Poglejte v naslednji članek.