Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • g96 8. 12. str. 3–4
  • Bolezen srca — smrtno nevarna

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • Bolezen srca — smrtno nevarna
  • Prebudite se! 1996
  • Podobno gradivo
  • Čudeži krvnega obtoka
    Prebudite se! 2001
  • Kako lahko tveganje zmanjšamo
    Prebudite se! 1996
  • Prepoznati simptome in ustrezno ukrepati
    Prebudite se! 1996
  • Lahko se ognete duhovnemu srčnemu infarktu
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2001
Preberite več
Prebudite se! 1996
g96 8. 12. str. 3–4

Bolezen srca — smrtno nevarna

VSAKO leto srčni infarkt po vsem svetu prizadene milijone moških in žensk. Mnogi preživijo in imajo malo posledic. Drugi ne preživijo. Spet tretjim srce tako poškoduje, da »ni gotovo, ali se bodo lahko spet ukvarjali s koristnimi dejavnostmi«, pravi kardiolog Peter Cohn in dodaja: »Zato je nujno, da kadar koli je to le mogoče, srčni infarkt zatremo v kali.«

Srce je mišica, ki poganja kri po telesu. Pri srčnem infarktu (miokardnem infarktu), del srčne mišice odmre, ker nima dovolj krvi. Da bi srce ostalo zdravo, potrebuje kisik in druga hranila, ki jih prenaša kri. Te dobi po koronarnih arterijah, ki obkrožajo srce. DZE,468

Bolezni lahko prizadenejo kateri koli del srca. Najpogostejša med njimi pa je zahrbtna bolezen koronarnih arterij – ateroskleroza. Ko se razvija, na arterijskih stenah nastajajo plaki oziroma maščobne obloge. Čez nekaj časa se plaki lahko zadebelijo, otrdijo in zožijo arterije ter tako omejijo dotok krvi v srce. To je zahrbtna koronarna srčna bolezen, ki je kriva za večino srčnih infarktov.

Zamašitev ene ali več arterij sproži infarkt takrat, ko srce potrebuje več kisika, kot ga dobi. Celo v arterijah, ki niso tako hudo zožene, se lahko obloge nekoliko razdrobijo in nastane krvni strdek (trombus). Obolele arterije so tudi dovzetnejše za vazospazem. V predelu spazma lahko nastane krvni strdek, sprosti kemikalijo, ki še bolj zoža arterijsko steno, to pa sproži infarkt.

Kadar srčni mišici nekaj časa primanjkuje kisika, se lahko bližnje tkivo poškoduje. Srčna mišica se v nasprotju z nekaterimi drugimi tkivi ne obnavlja. Dlje ko infarkt traja, bolj lahko poškoduje srce in večja je verjetnost smrti. Če je poškodovan srčni električni sistem, lahko srčni ritem postane nepravilen, srce pa lahko začne divje trepetati (fibrilacija). Ob taki aritmiji ne more učinkovito črpati krvi v možgane. V desetih minutah ti umrejo in nastopi smrt.

Torej je bistveno, da usposobljeno zdravstveno osebje posreduje čim prej. Srce lahko obvaruje pred vse večjo škodo, prepreči ali zdravi aritmijo in celo reši življenje.

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli