Pogled v svet

Nadloga infekcijskih bolezni

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) pravi, da so bile infekcijske bolezni vzrok smrti kar tretjine od 52 milijonov lani umrlih ljudi. Večina od približno 17 milijonov umrlih so bili mlajši otroci. In kot piše v The World Health Report 1996, ki ga izdaja SZO, so v zadnjih 20 letih identificirali še najmanj 30 novih infekcijskih bolezni, med katere sodita tudi virus Ebola in aids. Vračajo pa se tudi starejše bolezni, kot so tuberkuloza, kolera in malarija; in to kljub temu, da se jih da preprečiti ali poceni ozdraviti. Poleg tega so tudi vse odpornejše proti zdravilom. To pa, kot navaja poročilo, zaradi tega, ker ljudje »antibiotike jemljejo nenadzorovano in nepravilno«. A vzrok za to so še drugi dejavniki, kot na primer potovanja iz države v državo in rast prebivalstva v tropskih področjih, v katerih kar mrgoli komarjev.

Spovednice v knjigarni

Neko italijansko katoliško združenje se je odločilo, da bo v vrsto svojih verskih knjigarn postavilo spovednice skupaj s spovedniki. To zamisel so pričeli uresničevati v Milanu. Poslovodja knjigarne v središču mesta je dejal, da je »vsem, ki si želijo obiskati duhovnika in ga prositi za duhovni nasvet ali se mu celo spovedati, a ne v cerkvi«, pri njih vsako sredo ta tudi na voljo. Dodal je še: »Prvi rezultati so bili daleč nad našimi celo najbolj optimističnimi pričakovanji.« Zakaj pa so postavili spovednice v knjigarne? »Da bi nadomestili upad zakramenta spovedi,« pojasnjuje italijanski časopis La Repubblica.

Nič ni neizkoriščenega

Kaj se zgodi s tistim, kar ostane od krave, ko od nje odrežejo kakih 270 kilogramov mesa? Iz nekaterih notranjih organov, kot so ščitnica, trebušna slinavka, pljuča, vranica, nadledvična žleza, jajčniki, hipofiza, žolč iz jeter in žolčnik, izdelujejo zdravila. Iz kosti, kopit in kože izločajo kolagen, ki ga uporabljajo za vlažilce in losjone. Hrustanec in maščoba končata v sestavinah, kot so butilni stearat, PEG-150 distearat in glikolni stearat, ki jih rabijo za mnoge lepotilne in frizerske izdelke. Iz živalske maščobe naredijo večino mil. Iz zmletih kosti in kopit pa delajo želatino, ki jo uporabljajo za stotine živil: sladoled, nekatere bonbone in mnoge »nemaščobne« izdelke. Kravje telesne dele pa porabijo še za dolgo vrsto izdelkov, kot so: pasteli, vžigalice, voski za tla, linolej, antifriz, cement, uničevalci plevela, celofan, fotografski papir, športni pripomočki, blago za blazinjenje in obleka. Najdražji so žolčni kamni: za 30 gramov je treba odšteti 600 ameriških dolarjev! Trgovci z Daljnega vzhoda jih kupujejo za afrodiziak.

Nosečniška tragedija

Unicef (Sklad Združenih narodov za otroke) v svoji novi obsežni študiji navaja, da med nosečnostjo ali pa porodom vsako leto umre kakih 585.000 žensk. A glede na poročilo The Progress of Nations 1996 bi večino teh tragedij povezanih z nosečnostjo lahko preprečili. Tam piše: »Večinoma ne umirajo bolne, zelo stare ali zelo mlade ženske, ampak zdrave, v najboljših letih.« Kakih 75.000 žensk letno umre zaradi zašušmarjenih splavov, 40.000 zaradi zaviranja porodnih popadkov, 100.000 zaradi zastrupitve krvi, 75.000 zaradi okvare možgan ali ledvic pri eklampsiji (krči in visok krvni pritisk v pozni nosečnosti), več kot 140.000 pa zaradi krvavitev. V mnogih državah naj bi za to bila kriva predvsem pomanjkljiva porodniška skrb. Po besedah uslužbencev Unicefa podatki kažejo, da zaradi takšnih in drugačnih okoliščin med nosečnostjo in porodom v južni Aziji umre vsaka petintrideseta ženska, v južnosaharski Afriki vsaka trinajsta, medtem ko, za primerjavo, v Kanadi ena ženska na 7300, v Združenih državah ena na 3300 in v Evropi ena na 3200. Zdajšnje število umrlih žensk je za skoraj 20 odstotkov višje od prejšnjega, ko jih je letno umrlo približno 500.000.

Število obolelih za aidsom še kar raste

»Virus, ki povzroča aids, se v večjem delu sveta, še posebej v Aziji in južni Afriki, hitro širi. In tudi število obolelih za to boleznijo naglo raste,« poroča The New York Times. Podatki, ki so zbrani v sestavljenem HIV–aids programu Združenih narodov, kažejo, da je leta 1995 simptome aidsa imelo kakih 1,3 milijona ljudi, kar je za 25 odstotkov več kot prejšnje leto. Sodijo, da je sedaj po vsem svetu s HIV-om okuženih kakih 21 milijonov odraslih in približno 42 odstotkov teh je žensk. Vsak dan pa se jih okuži še po 7500. Pravijo, da je okuženih tudi kar nekaj milijonov otrok. Od časa, ko se kdo okuži, do takrat, ko resno zboli, lahko preteče tudi okoli deset let. ZN v poročilu sklepajo, da je leta 1995 zaradi bolezni, povezanimi z aidsom, umrlo približno 980.000 ljudi in da naj bi leta 1996 ta številka poskočila na 1,120.000. Virus se je nedavno zelo razširil v južni Afriki in Indiji, pričakujejo pa, da bo tako tudi na Kitajskem in v Vietnamu. Med nekaterimi afriškimi narodi je okuženih že kar od 16 do 18 odstotkov ljudi. Zaskrbljivo pa je, da po vsem svetu zelo hitro raste tudi število mladih okuženih žensk. In tako bo virus imela še tretjina otrok, ki se bodo tem ženskam rodili.

Bodite pazljivi pri hitrosti

Londonski The Daily Telegraph poroča, da zaradi prehitre vožnje letno umre 1000 Britancev, 77.000 pa se jih poškoduje. Celo če vozite po hitrostnih omejitvah, ste v določenih okoliščinah lahko v nevarnosti. Prek 10 odstotkov nesreč na avtocestah se pripeti, ker vozniki vozijo preblizu vozilu pred njimi. V britanskem pravilniku za avtoceste priporočajo, da med svojim in prednjim avtomobilom puščate razdaljo, ki jo pri obstoječi hitrosti prevozite v dveh sekundah. Kadar vozite po mokri ali spolzki cesti ali pa kadar je vidljivost slaba, morate to razdaljo podvojiti. Če vozite preblizu, to ni le nevarno, ampak tudi utrudljivo in naporno. Vendar se vozniki pogosto pritožujejo, da se v te varnostne razdalje potem vrinejo drugi. Na to se varno odzovete le tako, da zmanjšate hitrost in razdaljo zopet povečate. Ker nenadno zaviranje lahko povzroči nesrečo, glejte naprej, če bi se morebiti pojavile kake ovire. Tudi če imate protiblokirni zavorni sistem, se zaviralna pot ne skrajša. Avtomobilski inštruktor, Paul Ripley, pravi: »Hitrost, ki je varna v kakršnih koli razmerah, je običajno precej nižja, kot pa to meni večina voznikov.«

Kirurgi, pazite, kaj govorite

Raziskovalci z Erazmove univerze na Nizozemskem so odkrili, da pacienti med operacijo lahko »slišijo«, čeprav so popolnoma omamljeni. Dvestoštiridesetim pacientom so po operaciji povedali prvi zlog besede, izrečene med operacijo, ter jih prosili, naj ga dokončajo v besedo, ki jim prva pride na misel. Celo po 24 urah se je večina pacientov mogla spomniti besed, ki so bile omenjene le enkrat. In kot pravijo raziskovalci, daje to slutiti, da lahko omamljeni pacienti med operacijo »prisluškujejo« in utegnejo biti občutljivi na negativne ali žaljive opazke. Research Reports From the Netherlands, ki jo izdaja nizozemska organizacija za znanstveno raziskovanje, povzema: »Zdravniško osebje bo zato moralo paziti, o čem se med operacijami pogovarja.«

»Bolezen norih krav«

◼ Zaradi britanskega izbruha »bolezni norih krav« so v ospredje prišle stare resnice o živinoreji. Živali so se iz naravnih rastlinojedcev prelevile v mesojedce, saj jih hranijo z deli drugih živali. Da bi prihranili denarna sredstva, povečali donos in pospešili rast živali, jih redno hranijo s posušeno krvjo, z zmletimi kostmi in mesnimi obroki oziroma s hrano, ki vsebuje zmleto črevo, hrbtenjačo, možgane in druge notranje organe kot na primer trebušno slinavko, sapnik in ledvice. Dr. Harash Narang, strokovnjak, ki je med prvimi sprožil alarm zaradi te bolezni, pravi, da povprečno tele do starosti šest mesecev pojé okoli 12 kilogramov hrane, pripravljene iz ostankov drugih živali. »Bil sem osupel,« je izjavil po obisku klavnice. »V bistvu predelujemo govedo v govedo. Zame je to kanibalizem.«

◼ Še svetlejša stran: neki britanski kmet, ki se ukvarja s pridobivanjem mleka, se je domislil, kako uporabiti starejše krave, ki jih zaradi strahu pred »boleznijo norih krav« ne more z dobičkom prodati. Kot poroča Newsweek, jih uporablja za oglasne deske. Na svoje govedo, ki se pase poleg prometne avtoceste, namesti reklame in tako dobi na kravo tedensko okoli 40 ameriških dolarjev. »Iskati moramo nova področja za služenje,« je dejal ta kmet. »In to se mi zdi dober način, da si krave same prislužijo krmo.«