Stiki s področjem duhov

V SREDIŠČU značilnega zahodnoafriškega mesta je stala zanimiva enonadstropna belo-zelena zgradba. V sprejemnici sta tajnici tipkali na pisalni stroj. Nekaj ljudi je lenobno slonelo na stolih in čakalo, da gredo k babaláwu, vedeževalcu.

Za mizo v bližnji pisarni je ob faksimilu sedel babaláwo. Bil je močne postave in sivečih las, oblečen pa je bil v dolga bela oblačila – draga in okrašena. »Moj oče je bil vedeževalec,« je dejal. »Rojen sem bil za tradicijo. V tem sem zrasel. Ko mi je bilo pet let, sem že odhajal z očetom, ko je šel vedeževat. Opazoval sem ga, kako to dela, in ga posnemal, dokler to ni postalo del mene.«

Babaláwo je pokazal na velik lesen pano, na katerem je bil orisan zapleten vedeževalski sistem, po katerem se je njegovo ljudstvo ravnalo že veliko generacij. Pri tem sistemu se vrže 16 palmovih plodov in je razširjen po vsej Zahodni Afriki pa tudi drugje. »Ljudje prihajajo k meni zaradi vseh mogočih težav,« pravi. »Težav, povezanih z ženskami, neplodnostjo, brezposelnostjo, blaznostjo, zdravjem itn. Glede na to, kaj vedeževanje pokaže, se nato prosi ali prednike ali pa nebeška telesa [božanstva]. Za kar koli že gre, vedno se mora opraviti neke vrste žrtvovanje.«

Na tem področju so tradicionalni religiozni običaji, tudi vedeževanje, močni, take pa so tudi cerkve tako imenovanega krščanstva. Nedaleč od babaláwove pisarne so pobeljene zgradbe z napisi: Cerkev kralja Salomona II., Kerubi in serafi, Kristusova nebeška cerkev, Kristusova apostolska cerkev, Kristusova razglaševalska cerkev. Te cerkve sobivajo in včasih privzemajo običaje tradicionalnih religij. Babaláwo je dejal: »Pred kratkim sem govoril s škofom. Prišel je sem. Potem ko sva kake pol ure razpravljala, je predlagal, da bi naredili načrt za neke vrste dialog, kjer bi kristjani in tradicionalisti lahko sedli, izmenjali ideje in odpravili napačna razumevanja.«

Vrata v svet duhov

Pri takem napačnem razumevanju gre pogosto za vprašanje, kdo zares prebiva v področju duhov. Po Afriki južno od Sahare je razširjeno verjetje, da v svetu duhov prebivata dve skupini bitij. Prvo skupino sestavljajo božanstva oziroma bogovi, ki nikoli niso bili ljudje, drugo pa predniki, duhovi umrlih, katerih dolžnost je skrbeti za preživetje in blaginjo svojih družin na zemlji. Za oboje, božanstva in prednike, verjamejo, da imajo moč pomagati ali škodovati tistim na zemlji. Zato morajo oboje spoštovati in se jim klanjati.

Podobno verjamejo marsikje po svetu. Ljudje se vsepovsod različno približujejo nadnaravnim silam, saj želijo od njih izvedeti, kaj bo v prihodnosti, pa tudi da jim pomagajo in jih vodijo skozi vsakodnevne težave. Pa se s področja duhov res da dobiti pomoč? Jezus Kristus, ki je tam živel, je pokazal, da se dá. Rekel je namreč: »Prosite, in dalo se vam bo; iščite, in našli boste; trkajte, in odprlo se vam bo.« (Matevž 7:7) A da bi to pomoč dobili, moramo prositi pravo osebo, iskati na pravi način in trkati na prava vrata. Če trkamo na napačna vrata, jih lahko odpre kdo, ki nam bo škodil, ne koristil.

Zato je nujno vedeti, kdo res živi v področju duhov in kdo ne. Razlikovati moramo med tistimi, ki nam bodo pomagali, in tistimi, ki nam bodo škodovali. In nazadnje, vedeti moramo, kaj nam je storiti, da nam bodo tisti, ki to res lahko, pomagali. O tem bosta govorila naslednja članka.

[Navedba vira slike na strani 3]

Fotografija na straneh 3 in 4: The Star, Johannesburg, S.A.