Kriva religija hiti uničenju naproti!

DA BI ugotovili, ali so religije tega sveta blizu svojega konca, pazljivo preglejmo eno od Biblijinih najdramatičnejših prerokb. Govori o skrivnostni simbolični ženski, opisani v Biblijini zadnji knjigi, Razodetju.

Ali si lahko v mislih naslikate žensko, ki kot kraljica vlada narodom in tako skozi vso zgodovino vpliva na življenje milijard ljudi – premožno žensko, ki je razkošno oblečena v bager in škrlat, bogato okrašena z zlatom, dragimi kamni in biseri? Na čelu ima napisano dolgo ime, skrivnost: »Babilon véliki, mati nečistnic in gnusob zemlje!« Nezmotljivo je zaznamovana s svojim nebrzdanim, promiskuitetnim življenjem, saj je ,nečistovala‘ z vladarji sveta. Njeni grehi so se nakopičili do neba. Jezdi na pošastni, sedemglavi in desetrogi škrlatni zveri. (Razodetje 17:1–6; 18:5)

Če si to žensko lahko predstavljate, potem imate sliko o glavni nastopajoči v preroški drami, ki jo je Jezusov apostol Janez videl v viziji, posredovani po angelu. Živo jo opisuje v 17. in 18. poglavju Razodetja. Preberite si ti poglavji v svoji bibliji. Tako boste lahko sledili zapovrstju dogodkov, od razkritja identitete te skrivnostne ženske do njenega pogubnega konca.

Razpoznati nečistnico

Pri ugotavljanju njene identitete sta bistveni dve stvari, na katerih nečistniška kraljica simbolično sedi. V Razodetju 17:18 je opisana kot »mesto véliko, ki ima kraljestvo nad kralji zemlje«. Zato lahko sedi na »mnogih vodah«, ki so »ljudstva in množice in narodi in jeziki«. (Razodetje 17:1, 15) Tretja vrstica istega poglavja jo slika tudi sedečo na sedemglavi zveri. V Bibliji so zveri pogosto simbol za svetovne politične sile oziroma organizacije.

To kaže, da je nečistnica, Babilon Veliki, poosebitev vzvišenega imperija, imperija, ki prevladuje nad drugimi oblastmi in njihovimi podložniki. To je lahko samo svetovni imperij krivih religij.

Dobro znano je, da so verski voditelji skozi zgodovino vplivali na državno politiko in politike. The World Book Encyclopedia izjavlja: »Po padcu zahodnega rimskega imperija [peto stoletje], je imel papež več oblasti kakor kdor koli drug v Evropi. [. . .] Imel je politično in duhovno oblast. Leta 800 je papež Leon III. okronal frankovskega vladarja Charlemagnea [Karla Velikega] za rimskega cesarja. [. . .] Leon III. je s tem uveljavljal pravico, ki jo je kot papež imel – pravico, da cesarjevo oblast uzakoni.«

Naslednji zgled za to, kakšno oblast je Katoliška cerkev s svojimi »princi« imela nad vladarji, je Thomas Wolsey (1475?–1530). Ta je opisan kot »več let najvplivnejši človek v Angliji«. Med vladanjem kralja Henrika VIII. je »bil kmalu nadzorna figura v vseh državnih zadevah. [. . .] Živel je v kraljevskem sijaju in užival v svoji oblasti.« Poročilo enciklopedije nadaljuje: »Kardinal Wolsey je svoje velike državniške in upravniške sposobnosti večinoma rabil za vodenje angleških zunanjih zadev za Henrika VIII.«

Drug viden zgled katoličana, ki je imel oblast nad svetnimi državnimi zadevami, je francoski kardinal Richelieu (1585–​1642), ki je bil »več kot 18 let [. . .] dejanski vladar Francije«. Prej navedeni vir pravi: »Bil je izredno ambiciozen in si je kmalu nestrpno želel višji položaj.« Za kardinala so ga postavili leta 1622 »in kmalu je bil najvplivnejši v francoski vladi«. Očitno je, da je bil človek dejanj, saj »je kraljevo vojsko sam vodil oblegat La Rochelle«. Isti vir še dodaja: »Richelieu se je najbolj zanimal za zunanje zadeve.«

Da se Vatikan še vedno zapleta s političnimi oblastmi, je jasno vidno v tem, ko vatikanski časopis L’Osservatore Romano stalno objavlja, kako tuji diplomati izročajo svoje poverilnice suverenemu papežu. Očitno ima Vatikan mrežo lojalnih katoličanov, ki lahko papeža stalno obveščajo o političnem in diplomatskem razvoju dogodkov po svetu.

Obstaja še veliko več zgledov, ki kažejo, kako močan vpliv na politične zadeve tega sveta imajo verski voditelji – znotraj in zunaj tako imenovanega krščanstva. Dejstvo, da simbolična nečistnica sedi na vseh »mnogih vodah« (ki so »ljudstva in množice in narodi«) in na zveri (ki predstavlja vse politične svetovne sile), tudi kaže, da je njen vpliv nad ljudstvi, narodi in silami drugačen in večji, kot ga ima zgolj politično gospostvo. Pa si poglejmo, kakšen je.

Del njenega dolgega imena, ki ga nosi na čelu, je »Babilon véliki«. To meri na starodavni Babilon, ki ga je pred okoli 4000 leti ustanovil Nimrod, ki je »nasprotoval Jehovu« (NW), resničnemu Bogu. (1. Mojzesova 10:8–10) Ker nosi to ime, kaže, da je povzdigovana predstavnica starega Babilona s podobnimi značilnostmi. Katerimi značilnostmi? Stari Babilon je bil prežet z mistično religijo, razvrednotenimi običaji, čaščenjem podob, magijo, astrologijo in praznoverjem, vse to pa Jehovova Beseda prepoveduje.

The New International Dictionary of New Testament Theology pravi, da so v 18. stoletju pr. n. š. Marduka postavili »za mestnega boga Babilona in s tem za poglavarja sumersko-akadskega panteona kakih 1300 božanstev. Panteon je vse religiozne običaje povezoval v eno ureditev. [. . .] V 1. Mojz. 11:1–9 je gradnja velikega babilonskega templja ožigosana kot izraz človekovega ponosa, ki si želi zavzeti nebesa.«

Stari Babilon je bil torej središče krive religije, ki je sčasoma okužila ves svet. Babilonske religiozne praktike, nauki, običaji in simboli prežemajo vse dele zemlje in se kažejo v mešanici tisočerih religij sveta. Politična kraljestva in cesarstva so vstajala in padala, a babilonska religija jih je vsa preživela.

Zakaj je izvršitev smrtne obsodbe tako blizu

Kot smo v predhodnih številkah te revije že večkrat pojasnili, biblijske prerokbe in dogodki, ki od leta 1914 pretresajo svet, nezmotljivo kažejo, da sedaj živimo v »sklenitvi stvarnosti« (NW). (Matevž 24:3) To pomeni, da se konec zveri podobne svetovne stvarnosti hitro približuje, pa tudi konec desetrogi »zveri škrlatni«, na kateri sedaj jezdi nečistnica. (Razodetje 17:3) Ta zver očitno predstavlja politični konglomerat skoraj vseh narodov sveta – Združene narode. Napovedani konec pomeni odstranitev razdiralne, brezbožne politične vlade čez človeštvo. Kako pa je z nečistniško kraljico, ki na zveri jezdi?

Božji angel pojasnjuje: »Deseteri rogovi, ki si jih videl, in zver, ti bodo sovražili nečistnico in jo naredili pusto in nago ter meso njeno pojedli in njo sežgali v ognju. Kajti Bog je dal v njih srca, da storé misel njegovo in da store eno misel in dado kraljestvo svoje zveri, dokler se ne izvršé besede Božje.« (Razodetje 17:16, 17)

Tako prerokba kaže, da bo politična zver malo pred svojim uničenjem začela sovražiti nečistnico, katera jo jezdi, in se obrnila proti njej. Zakaj? Vladarji in vlade bodo očitno menili, da organizirana religija, ki deluje znotraj njihovih meja, ogroža njihovo moč in oblast. Nenadoma, k čemur jih bo priganjala neka sila, bodo izpeljali Božjo »misel«, njegovo odločitev – izvršili bodo obsodbo nad prešuštnim, kri prelivajočim svetovnim imperijem krive religije.a (Primerjaj Jeremija 7:8–11, 34.)

Konec krivih religij sveta bo napočil takrat, ko bodo te še vedno videti močne in vplivne. Da, prerokba odkriva, da si bo nečistnica še tik pred svojim uničenjem v srcu govorila: »Kraljica sedim in vdova nisem, in žalosti ne bom videla.« (Razodetje 18:7) Njeno uničenje bo milijarde njenih podložnikov presenetilo. To bo eden od najbolj nepričakovanih in katastrofalnih dogodkov v človeški zgodovini.

Krive religije vse od nastopa starega Babilona po svojih voditeljih in podpornikih, naukih, običajih, praktikah, po svojih številnih mogočnih zgradbah za čaščenje ter neverjetnim bogastvom strahovito vplivajo na človeštvo. Prav gotovo ne bodo zginile neopazno. Zato angel, ki mu je bilo zaupano sporočiti sodbo o nečistnici, ne ublažuje besed, ko razglaša: »Zato pridejo v enem dnevu šibe njene, smrt in žalost in lakota, in v ognju bo sežgana; kajti močan je Gospod, Bog, ki jo je sodil.« Tako bo konec Babilona Velikega prišel kakor strela z jasnega in hitro minil, kakor »v enem dnevu«. (Razodetje 18:8; Izaija 47:8, 9, 11)

Angelove močne besede postavljajo vprašanje: Ali bo sploh kakšna religija ostala, in če bo, katera in zakaj? Kaj pravi prerokovanje? O tem bo govoril naslednji članek.

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 6]

Krivda tako imenovanega krščanstva za prelito kri v Afriki

Biblija v Razodetju 18:24 pravi, da se v Babilonu Velikem najde kri »vseh, ki so bili zaklani na zemlji«. Pomislite na vojne, ki so se in se še bijejo zaradi verskih razlik in zaradi tega, ker jih verskim voditeljem ni uspelo preprečiti. Nedaven očitni zgled tega je genocid v Ruandi, v katerem je bilo umorjenih kakih 500.000 ljudi, tretjina od teh so bili otroci.

Kanadski pisec Hugh McCullum poroča iz Ruande: »Hutujski duhovnik v Kigaliju [Ruanda] pravi, da se neuspeha cerkve, da bi priskrbela moralno vodstvo, ne da pojasniti. Stališče škofov v ruandski družbi bi moralo biti zelo zelo pomembno. Za pretečo katastrofo so vedeli že veliko prej, preden je pobijanje šlo z vajeti. S cerkvenim pridiganjem bi lahko omogočili, da bi skoraj vsi tukajšnji prebivalci slišali močno sporočilo, ki bi lahko preprečilo genocid. Namesto tega so voditelji molčali.«

Po karseda hudem pokolu leta 1994 je cerkveni starešina Justin Hakizimana na manjšem sestanku v prezbiterijanski cerkvi v Kigaliju rekel: »Cerkev je šla z roko v roki s politiko Habyarimana [ruandskega predsednika]. Tega, kar se je dogajalo, nismo obsodili zato, ker smo pokvarjeni. Masakra ni obsodila nobena od naših cerkva, še zlasti katoliška ne.«

Cerkveni pastor Aaron Mugemera je na nekem drugem sestanku v Ruandi po genocidu dejal: »Nad Cerkvijo leži sramota. [. . .] Tukaj so poboji že od leta 1959. Obsodil jih ni nihče. [. . .] Spregovorili nismo zato, ker smo se bali in ker je bilo tako za nas udobnejše.«

[Slika na strani 7]

Ta »nečistnica« vpliva na ves svet

[Vir slike]

Zemeljska obla: Mountain High Maps® Copyright © 1995 Digital Wisdom, Inc.