Kdo naj odloča o številčnosti družine

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ BRAZILIJE

SAMO tri dni starega dečka so v plastični vrečki pustili na postaji podzemne železnice. Vendar je neki brazilski časopis omenil tudi, da se je precéj družin ponudilo, da vzamejo dojenčka za svojega.

Čeprav so taki nesrečni dogodki redki, pa se po svetu število nezaželenih in zapuščenih otrok veča. Odgovornost roditeljstva se vse prevečkrat prelahko jemlje. Je rešitev umetno preprečevanje zanositve? Ali pa je napak načrtovati, kako številčna naj bo družina?

Po trditvah Svetovne zdravstvene organizacije je približno polovico nosečnosti nenačrtovanih. Velikokrat pa nosečnost ni samo nenačrtovana, ampak tudi nezaželena.

Mnogi se mogoče nosečnosti skušajo ogniti zaradi zdravstvenih ali stanovanjskih problemov, pa tudi zaradi težav v službi. Zato so sredstva proti zanositvi, kot so denimo kontracepcijske tabletke in kondomi, kar razširjena. K metodam preprečevanja rojstev se štejejo tudi splavi in sterilizacija. Časopis O Estado de S. Paulo je o splavih v Braziliji poročal: »Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto v Braziliji od 13 milijonov žensk kar 5 milijonov skrivoma prekine nosečnost.« Tudi revija Time je pisala, da 71 odstotkov brazilskih žensk v rodni dobi, ki žive z moškim, uporablja kontracepcijo. Od teh jih 41 odstotkov jemlje kontracepcijske tabletke, 44 odstotkov pa je steriliziranih.

Raziskava je pokazala, da kar tri četrt Brazilk meni, da je število otrok treba načrtovati. Druge to zavračajo, ker verjamejo v usodo ali pa mislijo, da je Bogu prav, če ima družina ‚toliko otrok, kolikor jih pač Bog da‘. Kdo pa naj odloča o številčnosti družine – par, država ali verstvo?

Zakaj si mnenja o kontracepciji nasprotujejo

Rimskokatoliška cerkev, najmočnejša brazilska religija, ki sicer ugovarja kontracepciji, naj bo ta s prekinitvami nosečnosti ali ne, dopušča metodo občasne vzdržnosti. Papež Pavel VI. je izjavil: »Vsak odnos zakoncev [mora] biti odprta možnost za začetek življenja.« Papež Janez Pavel II. pa je rekel: »Kontracepcija je, če se jo objektivno presoja, tako zelo protizakonita, da ni nikoli in pod nobenim pogojem opravičljiva.« Zato mnogi katoličani mislijo, da je kontracepcija greh, in si ne upajo načrtovati velikosti svoje družine.

Po drugi strani pa je v zdravstveni reviji Lancet pisalo: »Milijoni ljudi so neizobraženi, nezaposleni, v slabih stanovanjih, brez najosnovnejše zdravstvene oskrbe in dobrin, brez komunalnih naprav, vse to pa predvsem zaradi nenadzorovanega naraščanja prebivalstva.« Zato nekatere vlade, ki se bojijo prenaseljenosti in revščine, kljub ugovarjanju cerkve spodbujajo k načrtovanju družine. Tako so denimo v »Kostariki povprečno število otrok [v družini] zmanjšali s sedem na tri«, je povedal biolog Paul Ehrlich.

V publikaciji ZN Facts for Life​—A Communication Challenge piše: »Ženska, ki že ima štiri otroke, z vsako novo nosečnostjo bolj tvega svoje in otrokovo življenje ter zdravje. Zaradi zapovrstnih nosečnosti, porodov, dojenja in skrbi za malčke se ženska še posebej izčrpa, če med rojstvi otrok presledek ni bil daljši od dveh let.«

Številčne družine so še vedno običajne tam, kjer je umrljivost novorojenčkov visoka, to je predvsem na afriškem, azijskem in latinskoameriškem podeželju. Zakaj? Veliko jih kontracepcijskih metod sploh ne pozna. V nekaterih področjih pa tudi zato, ker »se še vedno moški ima za pravega moškega, če je njegova žena noseča vsako leto«, je dejala neka članica zakonodajnega telesa. Jornal da Tarde pa je navedel še drug mogoči razlog, ki temelji predvsem na ženskem mnenju: »Otroci so eden njihovih redkih vzrokov veselja in jim dajejo občutek osebne izpolnitve.« Tudi bivši brazilski sekretar za okolje Paulo Nogueira Neto je dejal: »Za revno prebivalstvo pomeni otrok socialno varnost.«

Kaj pravi Biblija

Ali ste vedeli, da Božja Beseda, Biblija, odločanje o številčnosti družine prepušča možu in ženi? Pove pa tudi, da je v zakonu primerno tako rojevanje kakor tudi ljubezen v častni spolni intimnosti. (1. Korinčanom 7:3–5; Hebrejcem 13:4)

Ali ni Adamu in Evi v raju Bog rekel, naj se ‚plodita in množita ter napolnita zemljo‘? (1. Mojzesova 1:28) To je res, vendar nikjer v Bibliji ne piše, da ta ista zapoved velja za nas danes. Pisatelj Ricardo Lezcano je zato podčrtal: »Nekako protislovno bi bilo, če bi se danes [milijarde] človeških bitij držalo iste zapovedi, ki je bila tedaj dana edinima prebivalcema tega planeta.« Celo če se kdo odloči, da otrok sploh ne bo imel, je treba to spoštovati.

Zanimiv pa je zapis v New Catholic Encyclopedii, pravi namreč, da gledišče Jehovovih prič temelji na Bibliji. Takole piše: »Razen kontracepcije, za katero se odločajo pari sami, so glede zakonske in spolne moralnosti zelo strogi.« In še: »Biblija je njihov edini temelj za verovanje in vedenje.«

Ali so sprejemljive vse metode omejevanja velikosti družine? Ne, niso. Življenje je sveto, zato je Božja postava Izraelcem odredila, da naj imajo tistega, ki povzroči splav, za morilca. (2. Mojzesova 20:13; 21:22, 23) Glede sterilizacije, denimo vazektomije, pa se človek odloči po svoji vesti, ker ta v Bibliji ni neposredno omenjena. »Vsak namreč bo nosil svoje breme.« (Galatom 6:5)a Ker poznamo veliko različnih metod kontracepcije, se lahko par na podlagi zdravstvenih smernic odloči za katero, ali pa za nobeno.

Odločite se tako, da vam ne bo žal

Vsega se v življenju res ne da načrtovati. Vendar ali greste kupit avtomobil ali hišo, ne da bi resno razmislili o vsem, kar je s tem povezano? Ampak avtomobil ali hišo lahko spet prodate, otrok pa ne morete vrniti. Kaj tedaj mož in žena, ko načrtujeta nosečnost, ne bi morala razmisliti, ali lahko skrbita za otroka?

Gotovo ne želimo imeti podhranjene družine in biti drugim v breme. (1. Timoteju 5:8) Otroke pa je poleg tega, da morajo imeti hrano in streho nad glavo, treba še vzgajati in izobraževati, jim vcepiti moralne vrednote in jih ljubiti.

Treba je torej izračunati, koliko bo to zahtevalo dela in denarja ter kako potrpežljiv bo treba biti, poleg tega se mora upoštevati še ženino zdravje. Časovno razporejanje nosečnosti rešuje življenje in varuje zdravje. Tako so v Facts for Life zapisali: »Načrtovanje časovno razporejenih rojstev je eden najučinkovitejših načinov za zmanjšanje rizika nosečnosti in poroda, tako za mater kakor otroka. Največ se tvega, če je bodoča mamica mlajša od 18 oziroma starejša od 35 let, če je že bila štirikrat ali še večkrat noseča ali pa če od zadnjega poroda še nista minili dve leti.«

Pari morajo, ko razmišljajo o tem, da bi imeli otroke, upoštevati tudi, kaj je Biblija napovedala: da namreč živimo v svetu, kjer je polno hudodelstev, lakote ter vojn in ki je za povrh še ekonomsko negotov. (Matevž 24:3–12; 2. Timoteju 3:1–5, 13; Razodetje 6:5, 6) Pari, ki otroke res ljubijo, bodo glede sveta, v katerem živimo, stvarni, in kot táki upoštevali, da je v tem času otroke težko vzgajati. Zato mnogi te zadeve ne prepustijo naključju in nimajo toliko otrok, kot se jim jih lahko rodi, tudi ne mislijo, da se bo že vse samo po sebi uredilo. Raje določijo, kako številčna bo njihova družina, da bi otroci lahko bili srečnejši in varnejši.

Božja Beseda nam poleg tega, da nam pomaga modro odločati o družinskih zadevah, ponuja tudi trdno upanje za prihodnost. Pove nam, da je Stvarnik ljudem namenil večno življenje v miru in sreči na rajski zemlji. V ta namen pa bo to stvarnost že kmalu sklenil. In potem v pravičnem novem svetu, kjer ne bo revščine in prenaseljenosti, tudi ne bo več nezaželenih in zavrženih otrok. (Izaija 45:18; 65:17, 20–25; Matevž 6:9, 10)

Parom bo obzirnost drug do drugega in do otrok, skupaj z uravnoteženim glediščem o rojevanju, pomagala odločati glede številčnosti njihovih družin. Namesto da govorijo ,Bo kar pač bo‘, bi morali v molitvi prositi Boga za vodstvo. »Blagoslov GOSPODOV bogatí, trud pa ničesar ne pridene.« (Pregovori 10:22)

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 12]

Milijone otrok zapustijo

[Slika na strani 13]

Za otroke je treba ljubeče skrbeti