Biblijsko gledišče

Zakaj je izobčenje ljubeča priprava

IZKLJUČITEV – prav ta pojem v mnogih vernikih zbuja mešane občutke.a Večina ljudi se strinja, da vere potrebujejo neko vrsto discipline. Toda mnogi na izključitev gledajo kot na ostanek preteklosti – na oster način discipliniranja, ki jih spominja na preganjanje čarovnic in inkvizicijo.

Problem pa še povečuje prodoren vpliv svetnega okolja. Zaradi njega je večina ver tako imenovanega krščanstva postala strpnejša do greha. Potem res ni nič čudnega, da je neki episkopalni duhovnik dejal: »Izključitev je del naše tradicije, ampak menim, da v tem stoletju izljučitev ni uporabna.«

Vendar bi bili mnogi morda presenečeni, ko bi zvedeli, da Jehovove priče izobčenje (enako kakor izključitev) jemljejo resno. Tega res ni lahko storiti, a je ljubeča priprava. Kako to?

Brani vzvišeno Božje ime

Jehova je sveti Bog. Pri teh, ki trdijo, da ga častijo, ne trpi namernega greha. Apostol Pavel je kristjanom napisal: »Bodite [. . .] sveti v vsem svojem vedenju, kajti pisano je: ,Sveti bodite, ker sem jaz svet‘.« (1. Petrov 1:15, 16) Zato izobčenje neskesanih grešnikov brani Božje sveto ime; kaže ljubezen do tega imena. (Primerjaj Hebrejcem 6:10.)

Ali to pomeni, da je kristjan, če se vda slabosti ali zdrsne v resen greh, samodejno izobčen iz občine? Prav gotovo ne! Jehova ni neki brezsrčen diktator. On je usmiljen in razumevajoč. Spominja se, da smo nepopolni. (Psalm 103:14) Jehova ve, da smo se ,vsi pregrešili ter nimamo slave Božje‘. (Rimljanom 3:23) Bog je v občini poskrbel za duhovno pomoč, tako da se lahko kristjana, če je naredil »napačen korak« ali celo resno grešil, v duhu krotkosti ljubeče ,popravi‘. (Galatom 6:1, NW) Kristjan, ki se je oddaljil od pravične poti, lahko, s tem da sprejme nasvet iz Božje Besede, iskreno obžaluje in se zares kesa, duhovno ,ozdravi‘. (Jakob 5:13–16)

Kaj pa, če kak krščen kristjan resno zagreši in je ves trud, da bi ga popravili, zaman? Povedano drugače, kaj če se trmasto upira temu, da bi poboljšal svojo grešno pot?

Varuje občino

Biblija kristjanom zapoveduje: »Ne [mešajte se], če je ta, ki se brat imenuje, nečistnik, ali lakomnik, ali malikovalec, ali opravljivec, ali pijanec, ali ropar: s takim da še ne jeste.« (1. Korinčanom 5:11)

Ali je ta biblijski zakon oster in poniževalen? Le razmislite o tem: ali na to, da hudega kriminalca, zato ker je prekršil zakon, pošljejo v zapor, gledate kot na nekaj ostrega in brezsrčnega? Ne, ker ima javnost pravico do tega, da se obvarujeta mir in varnost skupnosti. Kriminalec je, medtem ko je zaprt, v resnici izobčen iz zakonom poslušne družbe.

Podobno ima krščanska občina pravico, da neskesane storilce pregreškov izobči izmed sebe. Zakaj? Zato, ker mora biti občina zavetišče pred nemoralnimi plenilci in drugimi namernimi grešniki.

In ker se je apostol Pavel zavedal, da »en sam grešnik mnogo dobrega pokvari«, je sovernikom zapovedal: »Odpravite hudobnika izmed sebe!« (Propovednik 9:18, EI; 1. Korinčanom 5:13) To dejanje grešniku prepreči, da bi v občini širil pokvarjenost, in ščiti dobro ime občine. (Primerjaj 1. Timoteju 3:15.)

Ščiti posameznike

Izobčenje ščiti tudi posamezne člane občine. Naj to ponazorimo: predstavljajte si, da vas zbudi glasno trobljenje avtomobilske hupe ali tuljenje alarma. Prodoren zvok je nemogoče preslišati; resnično vas prestraši! Upamo, da podobno to, da koga izobčijo iz občine, pritegne pozornost vseh članov črede, saj vznemiri njihove občutke. Ne morejo iti mimo tega. In kako jih to lahko ščiti?

»Ko sem v kraljestveni dvorani prvič slišala, da so nekoga izobčili, sem bila najprej šokirana,« pravi neka Priča. »Potem pa sem se zaradi tega ponižala. Spoznala sem, da tudi jaz lahko padem.« Kot kažejo njene besede, lahko izobčenje druge spodbudi, da ocenijo svoje vedenje. (1. Korinčanom 10:12)

S tem da si postavljamo vprašanja, kot je na primer ,Ali so v mojem življenju kakšna mesta, na katerih sem duhovno ranljiv?‘, pa si lahko pomagamo preiskati svoj položaj pred Bogom. Tako bomo lahko še naprej ,v strahu in trepetu vršili zveličanje svoje‘. (Filipljanom 2:12)

Vrnitev k Bogu

»Naj je bilo discipliniranje še tako hudo,« je dejala neka kristjanka, ki je bila za nekaj časa izobčena, »pa je bilo nujno in zelo sem ga potrebovala, dokazalo pa se je tudi, da je življenjerešujoče.« To pa osvetljuje še en pomemben vidik izobčenja. Poprej neskesanega grešnika lahko navede na to, da naredi prve korake za vrnitev k Bogu.

Apostol Pavel je dejal: »Kogar [. . .] ljubi Gospod, tega strahuje [disciplinira, NW].« (Hebrejcem 12:6) In čeprav je res, da se nam nobeno »strahovanje [discipliniranje, NW] seveda [. . .] za sedaj ne zdi veselje, ampak žalost, pozneje [. . .] daje njim, ki jih je vadilo, miru poln sad pravičnosti«. (Hebrejcem 12:11)

To se je zgodilo Richardu. Potem ko je bil skoraj dve leti izobčen, se je pokesal, popravil svoje vedenje, ki ni bilo Bogu v čast, in ponovno so ga sprejeli v krščansko občino. Ko gleda nazaj, o tej izkušnji pravi: »Vem, da so me morali izobčiti in da sem si to, kar sem dobil, popolnoma zaslužil. A bilo je res potrebno in pomagalo mi je uvideti, kako nevarna je bila v resnici moja smer ter da moram prositi Jehova za odpuščanje.«

Discipliniranja morda res ne bo lahko prenašati. Da bi ga sprejeli, moramo biti ponižni; toda tisti, ki se od discipliniranja učijo, žanjejo obilne sadove.

Zato, izobčenje je ljubeča priprava, ker brani Božje sveto ime in ščiti občino pred kvarnim vplivom greha. Poleg tega tudi kaže ljubezen do storilca pregreška, saj ga spodbuja naj se pokesa in ,izpreobrne, da se izbrišejo [njegovi] grehi, da tako pridejo časi poživljenja od obličja Gospodovega‘. (Dejanja 3:19)

[Podčrtna opomba]

[Navedba vira slike na strani 26]

The New Testament: A Pictorial Archive from Nineteenth-Century Sources, Don Rice/Dover Publications, Inc.