Pisma bralcev

Samski stan Zahvaljujem se vam za članek »Biblijsko gledišče: Ko je samski stan dar«. (8. maj 1995) Tu, kjer živim, je zakon nekaj zelo pomembnega. Vanj te silijo krščanski bratje in sestre. O zakonu nisem nikoli kaj dosti razmišljala, dokler nisem bila stara trideset let. Takrat pa sem pričela čutiti potrebo po tovarišu. Hvaležna sem Jehovu, ker je priskrbel ta članek ob času, ko sem mislila, da ne bom več dolgo vzdržala.

E. M. A., Združene države

Pred dvema letoma sem postala pionirka, polnočasna evangelizatorka, in ko mineva čas, vse bolj spoznavam, kakšno zadovoljstvo je »brez ovire« služiti Jehovu. Odločila sem se, da ostanem samska – članek pa je prišel ravno ob pravem času.

G. V., Italija

Samo Priče nevtralni? V vaši izdaji, 8. avgust 1995, (»To ni nič več skrivnost«) je navedeno: »Samo Jehovove priče so ohranili nevtralnost in dokončno zavrnili, da bi se učili bojevanja ali pri tem celo sodelovali.« Med drugo svetovno vojno je bilo od 11.996 mož, ki se niso hoteli bojevati, le 940 Jehovovih prič. Jaz sam sem se vojaški službi uprl zaradi vesti. Besedo »samo« ste v svojem navedku uporabili, da bi naslikali lažno sliko, češ da so samo Jehovove priče imeli to prepričanje.

P. B., Združene države

Zavedamo se, da nekateri posamezniki niso želeli sodelovati v vojni, in to smo v naših izdajah tudi priznali. (Glej »Awake«, 8. september 1987, 7. stran.) Vendar se obravnavana izjava posebej tiče »katoliških in ortodoksnih vernikov«, ki v Ruandi, Liberiji, na Balkanu in v drugih krajih, kjer so bili nedavno spori, niso uspeli ostati nevtralni. Med verskimi organizacijami so se samo Jehovove priče trdno odločili za nevtralnost. (URED.)

Neodpustljiv greh Zahvaljujem se vam za članek »Mladi vprašujejo: Ali sem neodpustljivo grešil«. (8. marec 1995) Bral sem ga s solzami v očeh, saj se tudi sam bojujem s to nečisto navado, samozadovoljevanjem. Posnemal sem zgled Marca in Alberta, omenjena v tem članku, ki sta imela toliko poguma, da sta se pogovorila s starešinom. To mi je zelo pomagalo.

A. M. C., Brazilija

Samozadovoljevanje je eden najtrših bojev, kar jih mlad kristjan lahko ima. Mnogokrat sem bil nesrečen in malodušen. Ta članek pa me je spodbudil, naj se še naprej bojujem, da bi v tem boju zmagal.

F. G. M., Mehika

Z mladeničem, s katerim sem upala, da se bom poročila, sva se zapletla v razpuščenost; to pa je razdrlo najino zvezo. Bila sem zelo potrta in prejokala mnogo dni in noči. Zares sem menila, da mi to ne more biti odpuščeno. Branje teh člankov pa mi je obnovilo vero v Jehova in njegovo sposobnost, da odpusti in pozabi.

L. C., Avstralija

Splav Članek »Mladi vprašujejo: Splav – ali je to rešitev« je pritegnil mojo pozornost. (8. julij 1995) Pred 24 leti, ko sem pri petnajstih zanosila, me je preplavil enak val čustev kakor dekleta, omenjena v članku. Otrokov oče mi je prigovarjal, naj splavim, jaz pa sem se odločila, da otroka obdržim. Moj duhovnik je hotel, da otroka dam v posvojitev. V katoliško cerkev nisem nikoli več stopila! Moji starši pa so mi pomagali. Pričela sem razmišljati o tem, da bi svojega otroka temeljito duhovno vzgajala. Ko so v našo hišo prišli Jehovovi pričevalci, sem sprejela biblijski pouk in se kmalu krstila. Danes sem srečno poročena. In moj sin? On služi na sedežu Jehovovih prič. Kar zgrozim se ob pomisli na prvo možnost – splav. To ni rešitev!

G. J., Združene države