Zaupati ali ne zaupati
VEDETI, ali zaupati ali ne, utegne biti težko. Vsaka pot ima svoje nevarnosti, še posebej v svetu, ki je tako prežet s prevaro in izdajstvom. Toda vsi potrebujemo zaupne prijatelje, ki nas bodo v težavnih dneh podpirali. (Pregovori 17:17) Rimski pisatelj Feder je pred dvema tisočletjema dilemo izrazil takole: »Zaupati ali ne zaupati je tvegano.«
Zaupati je lahko tvegano
Zakaj utegnemo tvegati, če drugemu zaupamo? No, razmislite o opozorilu v reviji Psychology Today. Ljudi, ki izrabljajo zaupanje drugih, opisuje kot »plenilce«, ki »uporabljajo šarm in kameleonsko krinko, da bi ljudi okrog sebe prevarali in izigrali ter jim pokvarili življenje«. Če so okoli nas takšni prevarantje, je jasno, da je prevelika zaupljivost gotovo nevarna.
Kdor preveč zaupa, utegne biti lahkoveren, in zato se ga kaj lahko prevara in izigra. Klasičen zgled lahkovernosti je bil sir Arthur Conan Doyle, ustvarjalec bistroumnega detektivskega mojstra Sherlocka Holmesa. Leta 1917 sta mladi dekleti, Elsie Wright in njena sestrična Frances Griffiths, trdili, da sta se na domačem vrtu v Cottingleyju, Anglija, igrali s palčicami. Da bi to dokazali, sta jih celo fotografirali.
Conan Doyle, ki se je po sinovi smrti zelo zanimal za spiritizem, jima je zaupal in verjel zgodbi o palčicah – kakor mnogi tistih dni. Šele čez kakih 55 let sta ti dekleti priznali, da je bila vse le potegavščina in da sta »palčice«, preden sta jih fotografirali, izrezali iz knjige. Frances Griffiths se je čudila, da je sploh kdo lahko verjel njuni zgodbi. Dejala je: »Kako je lahko bil sploh kdo tako lahkoveren, da je verjel, da so resnične, mi nikoli ni bilo jasno.« (Hoaxers and Their Victims)
Ali vidite past, v katero je padel Conan Doyle? Zgodbi je slepo zaupal zato, ker je hotel, da bi bila resnična. Avtor Norman Moss tako pravi: »Ukanejo nas lahko zgolj zato, ker je naše dojemanje moteno zaradi nagnjenj, in na stvari gledamo skozi napol zaprte oči. [. . .] Včasih sprejmemo kakšno stvar kot resnično zato, ker si želimo, da bi bila resnična.« (The Pleasures of Deception) To odzvanja opozorilo slavnega grškega govornika Demostena, ki ga je izrekel približno 350 let pred našim štetjem: »Najlažje od vsega je prevarati samega sebe, saj za to, kar si človek želi, navadno verjame, da je resnično.« Zaupati samo svojim občutkom, je lahko nevarno.
Seveda si morda mislite, da je to skrajni zgled in da je bil Conan Doyle bolj nespameten, kakor bi vi sploh kdaj bili. Toda niso samo lahkoverni v nevarnosti, da jih kdo prevara. Že veliko previdnih in normalno opreznih so ukanili in prevarali ljudje, ki so bili videti vredni zaupanja.
Nezaupati je lahko tvegano
Nevarno pa je tudi, če nikomur in ničemur ne zaupamo. Nezaupanje je kot jedko rjavenje. Lahko razjeda in uničuje nekaj, kar bi sicer morda bila srečna, zaupna navezanost. Zaradi trdno ukoreninjenega cinizma in trdovratnega nezaupanja ste lahko zelo nesrečni in brez prijateljev. Lahko tako škoduje odnosom z drugimi ljudmi, da je angleški pisatelj Samuel Johnson napisal: »Srečneje je biti kdaj ogoljufan, kot sploh ne zaupati.«
Nezaupanje lahko celo ogrozi vaše telesno zdravje. Morda se zavedate, da lahko zaradi močnih občutkov, kot je jeza, dobite srčni infarkt. Toda ali ste vedeli, da nekatere raziskave kažejo, da isto lahko povzroči nezaupanje? Revija Chatelaine pravi: »Ljudje, ki se zlahka razburijo, niso edini, ki si sami zvečujejo možnost, da zaradi svojega vedenja zbolijo na srcu. Nove raziskave odkrivajo, da lahko škodijo tudi blažje oblike sovražnosti, na primer nagnjenost k cinizmu in nezaupanju.«
Skrbno pazite na svoje stopinje
Kaj lahko storite? Biblija o tem daje nekaj dobrih nasvetov. »[Neizkušeni, NW] vsemu verjame,« govorijo Pregovori 14:15. To ni uničujoči cinizem. Je stvarno opozorilo, da je treba biti oprezen. Samo zelo naivni, neizkušeni ljudje, bodo slepo zaupali vsaki besedi, ki jo bodo slišali. Biblijski pregovor utemeljeno nadaljuje: »[Pametni, EI] pa pazi na stopinje svoje.« Angleški dramatik William Shakespeare je napisal: »Ne daj na trhel les!« Vsak, kdor meni, da so deske mostu čez globoko brezno lahko trhle, bi bil zelo nespameten, če bi nanje stopil. Kako lahko potem tako ,pazite na svoje stopinje‘, da zaupanja ne boste dali na napačno mesto?
Biblija nas spodbuja, da preizkušamo, kar ljudje rečejo, ne pa da slepo sprejmemo, kar koli slišimo. »Kajti uho presoja besede kakor grlo [nebo, NW] okus jedi,« pravi. (Job 34:3) Kaj ni to res? Ponavadi hrano okusimo, preden jo pogoltnemo, kajne? Morali pa bi preizkušati tudi človekove besede in ravnanja, preden jih »pogoltnemo«. Nobenega odkritega človeka ne bo užalilo, če preverimo njegovo verodostojnost. Da bi morali preverjati, ali je kaj resnično, potrjuje tudi škotski pregovor: »Kdor me enkrat prevara, sram ga bodi; če me dvakrat, sram bodi mene.«
Apostol Pavel je svetoval: »Vse preizkušajte.« (1. Tesaloničanom 5:21, EI) Besedo, ki jo je apostol Pavel uporabil za »preizkušajte«, so uporabljali tudi v zvezi s preizkušanjem žlahtnih kovin, da bi ugotovili, ali so pristne. Preudaren človek je vedno preizkusil, ali je to, kar je kupoval, pristno. Sicer bi lahko končal s tem, čemur so pravili bedakovo zlato – z nečim, kar je bilo videti kot zlato, a je bilo v resnici brez vrednosti.
Bodite razumni in uravnovešeni
V tej zadevi seveda želimo biti razumni in do drugih ne pretirano sumničavi. (Filipljanom 4:5, NW) Nikomur ne pripisujte hitro slabih vzgibov. Napačno določanje vzgibov je lahko najhitrejša pot, po kateri se dobri, zaupni odnosi skrhajo. Običajno je bolje domnevati, da vaši prijatelji želijo storiti, kar je za vas najboljše, namesto da jim, ko nastopijo slabe razmere, prisojate slabe vzgibe.
Upoštevajte, da so drugi nepopolni in delajo napake. »Če te izda prijatelj, to pomeni poteptanje zaupanja,« pravi pisateljica Kristin von Kreisler. Toda takšno izdajstvo je lahko nenamerno, ali pa je posledica slabosti in se ga sedaj zelo obžaluje. Zato nadaljuje: »Ne obesite se na izdajstva – in ne dopustite, da zaradi tega drugim ne bi zaupali.« Ne dovolite, da vas grenke, negativne izkušnje oropajo veselja, ki ga lahko prinese zaupna povezanost z drugimi.
Bodite uravnovešeni. Ko vrednotite ljudi, vam ni treba imeti mrene na očeh. Previdni človek je stalno oprezen. Po drugi strani pa doktor medicine Redford Williams predlaga, naj skušamo domnevati, da se drugi trudijo po svojih najboljših močeh, poskušamo razumeti njihovo mnenje in »drugim zaupati«, kadar koli je to mogoče. Utegne biti bolje, da preveč zaupamo, kot pa sploh nikoli.
Pisec Biblijine knjige Pregovori pritrjuje, da »so prijatelji, ki so v pogubo« (EI) – ljudje, ki bodo skušali izrabiti vaše zaupanje. Na svetu je polno takšnih. Vendar dajte drugim čas in priložnost pokazati, da so vredni zaupanja, in našli boste prijatelje, ki bodo v resnici »zvestejši od brata«. (Pregovori 18:24)
Ali je potem kdo ali kaj, komur ali čemur lahko popolnoma zaupate, ne da bi se bali, da bo vaše zaupanje izrabljeno ali izdano? Da, seveda je. Naslednji članek bo na kratko pretehtal, komu oziroma čemu lahko povsem zaupate.
[Poudarjeno besedilo na strani 6]
»[Neizkušeni, NW] vsemu verjame, [pametni, EI] pa pazi na stopinje svoje.« (Pregovori 14:15)
[Slika na strani 7]
Upoštevajte, da so drugi nepopolni in delajo napake