Milijone življenj gre v dim
JE EDEN od najbolje prodajanih potrošniških proizvodov na svetu. Ima celo goro zvestih kupcev in trg, ki se hitro širi. Njegove družbe se naslajajo nad svojimi bleščečimi dobički, političnim vplivom in prestižem. Edini problem je, da njegove najboljše stranke kar naprej umirajo!
The Economist opaža: »Cigarete so ene izmed najbolj dobičkonosnih potrošniških proizvodov na svetu. So tudi edini (zakoniti) proizvodi, ki, ko se uporabljajo za to, čemur so namenjeni, mnoge zasvojijo in pogosto tudi umorijo.« Za tobačne družbe to pomeni velike dobičke, za kupce pa velikanske izgube. Ameriški centri za nadzor in preprečevanje bolezni navajajo, da je od življenj ameriških kadilcev vsako leto odrezanih kakih pet milijonov let, približno ena minuta za vsako minuto kajenja. »Kajenje letno pomori 420.000 Američanov,« poroča revija Newsweek. »To je 50-krat več kot nezakonita mamila.«
Knjiga Mortality From Smoking in Developed Countries 1950-2000 (Smrtnost zaradi kajenja v razvitih državah 1950–2000), ki so jo izdali Britanski kraljevi sklad za raziskavo raka, SZO (Svetovna zdravstvena organizacija) in Ameriško društvo za boj proti raku, navaja, da zaradi kajenja po svetu vsako leto umre tri milijone ljudi - šest na minuto. Ta do sedaj najobsežnejša analiza svetovnih kadilnih trendov zajema 45 držav. Richard Peto, član Kraljevega sklada za raziskavo raka, opozarja: »V večini držav najhujše šele pride. Če bodo dosedanji kadilni trendi trajali, bo takrat, ko bodo mladi kadilci današnjih dni dosegli svoja srednja leta ali starost, letno zaradi tobaka 10 milijonov mrtvih - vsake tri sekunde eden.«
Dr. Alan Lopez, član SZO, pravi, da »nobena igra na slepo ni takšna kakor kajenje. Sčasoma bo umorilo enega od dveh kadilcev.« Martin Vessey, član oddelka za splošno zdravje na oxfordski univerzi, pove podobno: »Te 40-letne ugotovitve vodijo do strašnega sklepa, da bo zaradi svoje navade sčasoma pomorjena ena polovica vseh kadilcev - res zastrašujoča misel.« Od leta 1950 je zaradi kajenja pomrlo 60 milijonov ljudi.
Ta misel pa je res zastrašujoča tudi za tobačne družbe. Če sedaj zaradi različnih razlogov, povezanih s kajenjem, letno po svetu umre tri milijone ljudi in mnogo drugih preneha kaditi, potem morajo vsako leto najti tri milijone novih uporabnikov.
Ena plast perspektivnih novih uporabnikov se je pojavila zaradi tega, kar tobačne družbe pozdravljajo kot osvoboditev žensk. Kadilke so bile nekaj let neovrgljivo dejstvo v zahodnih državah, sedaj pa se to širi v kraje, kjer je sramotno, če ženska kadi. Tobačne družbe nameravajo vse to spremeniti. Ženskam hočejo pomagati proslavljati njihovo na novo odkrito razkošje in svobodo. Posebne cigaretne znamke, ki zagotavljajo manj katrana in nikotina, zvabljajo ženske, ki kadijo in ki se jim zdi kajenje takšnih cigaret manj neprijetno. Druge cigarete so odišavljene ali pa so dolge in »vitke« - takšnega videza, za kakršnega morda ženske upajo, da ga bodo dosegle s kajenjem. Tobačne reklame v Aziji predstavljajo mlade, čedne azijske modele, zapeljivo oblečene po zahodnjaški eleganci.
Smrtnost, povezana s kajenjem, je sorazmerna z »osvoboditvijo« žensk. Na Japonskem, Norveškem, Poljskem, Švedskem in v Veliki Britaniji se je v zadnjih 20-ih letih med ženskami število umrlih zaradi pljučnega raka podvojilo. V Združenih državah Amerike in Kanadi pa se je število povečalo za 300 odstotkov. »Daleč si prišla, punčka!« razglaša neka reklama za cigarete.
Nekaj tobačnih koncernov ima čisto svojo taktiko. Tako neka družba na Filipinih, v tej državi prevladujejo katoliki, deli brezplačne koledarje, na katerih je portret device Marije, pod podobo pa predrzno njihova znamkovna gesla. »Česa takšnega nisem videla še nikoli prej,« je rekla dr. Rosmarie Erben, azijska zdravstvena svetovalka SZO. »Motiv podobe so hoteli povezati s tobakom, da bi se filipinskim ženskam kajenje zdelo sprejemljivo.«
Ocenili so, da na Kitajskem kadi 61 odstotkov odraslih moških, pa samo 7 odstotkov žensk. Zahodne tobačne družbe so se osredotočile na »osvoboditev« teh ljubkih orientalskih dam, od katerih so milijone tako dolgo zavračale »užitke« njihovih privlačnih zahodnih sester. Pri tem pa je za zahodne družbe senčna stran to, da večino kadilcev preskrbuje tobačna družba, ki je v rokah države.
Vendar zahodne družbe postopno na silo odpirajo vrata. Nekatere cigaretne družbe z omejenimi možnostmi za delanje reklame skušajo na svoje bodoče kupce vplivati prikrito. Kitajska iz Hongkonga uvaža filme, v teh pa so mnogi igralci plačani, da kadijo - tiho prepričevanje!
Ker v domačih državah narašča sovražnost proti kajenju, bogate ameriške tobačne družbe stegujejo svoje lovke po novih žrtvah. Dejstva kažejo, da so svojo smrtonosno namero usmerili na države v razvoju.
Zdravstveni delavci daleč po svetu razglašajo opozorilo. Naslovnice objavljajo: »Afrika se bojuje z novo kugo - kajenjem cigaret.« »Dim se v Aziji sprevrača v ogenj, s tem ko se cigaretni trg hitro širi.« »Posledica kajenja v Aziji bo epidemija raka.« »Nov boj, ki se bije v državah v razvoju, je boj zaradi tobaka.«
Afriško celino tepejo suša, državljanska vojna in epidemija aidsa. Toda britanski kardiolog dr. Keith Ball pravi: »Če izvzamemo jedrsko vojno ali lakoto, je kajenje cigaret največja nevarnost za prihodnje zdravje Afrike.«
Multinacionalni velikani najemajo krajevne kmete, da gojijo tobak. Kmetje podirajo drevesa, ki jih tako zelo potrebujejo za kuho, ogrevanje in gospodinjstvo, ter jih uporabljajo kot gorivo za fermentacijo tobaka. Pridobivajo donosne pridelke tobaka, namesto manj donosnih živilskih pridelkov. Osiromašeni Afričani za cigarete navadno porabijo velik del svojega pičlega dohodka. Afriške družine tako zaradi nedohranjenosti hirajo, medtem pa se kovčki zahodnih tobačnih družb zaradi dobička debelijo.
Afrika, Latinska Amerika in Vzhodna Evropa so vse tarče zahodnih tobačnih družb, ki v državah v razvoju vidijo velikansko poslovno priložnost. Gosto naseljena Azija pa je med vsemi daleč največja zlata jama. Samo na Kitajskem je sedaj več kadilcev, kot je vsega prebivalstva v Združenih državah Amerike - 300 milijonov. Letno pokadijo vznemirljivih 1,6 milijard cigaret, eno tretjino vseh, ki se jih porabi po svetu!
»Zdravniki pravijo, da so zdravstveni zapleti, povezani z naglim razmahom tobaka v Aziji, nič manj kot zastrašujoči,« poroča The New York Times. Richard Peto meni, da bo od predvidenih deset milijonov mrtvih zaradi s kajenjem povezanih vzrokov vsako leto, v naslednjih dveh ali treh desetletjih, dva milijona mrtvih samo na Kitajskem. Pravi tudi, da lahko zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, umre petdeset milijonov danes živečih kitajskih otrok.
Dr. Nigel Gray je takole povzel: »Zgodovina kajenja zadnjih pet desetletij na Kitajskem in v Vzhodni Evropi te države obsoja na večjo epidemijo bolezni, povezanih s tobakom.«
»Kako lahko proizvod, ki je vsako leto v ZDA vzrok za 400.000 prezgodnjih smrti, proizvod, od katerega si ameriška vlada zelo prizadeva odvrniti ljudi, naenkrat postane nekaj drugega zunaj ameriških meja?« je vprašal dr. Prakit Vateesatokit, član tajske protikadilne kampanje. »Ali zdravje postane nepomembno, ko enak proizvod izvozijo v druge države?«
Močan zaveznik razvijajočih se tobačnih interesov je vlada ZDA. Skupaj s takšnimi družbami so se bojevali za »oporišča« v tujini, še posebej na azijskih trgih. Na Japonskem, Tajskem, Tajvanu in v drugih državah, kjer so nekatere vlade imele svoje monopole nad tobačnimi proizvodi, trg ameriških cigaret leta ni bil dovoljen. Protikadilne skupine so protestirale proti uvozu, toda ameriška vlada je vihtela prepričljivo orožje - kazenske trgovinske ukrepe.
Od leta 1985 dalje so mnoge azijske države zaradi ostrega pritiska ameriške vlade odprle svoja vrata in ameriške cigarete so se vlile noter. Leta 1988 se je izvoz ameriških cigaret v Azijo povišal za 75 odstotkov.
Morda so najbolj tragične žrtve tobačne vojne otroci. Neka raziskava, navedena v The Journal of the American Medical Association, pravi, da »je 90 odstotkov vseh novih kadilcev otrok in najstnikov«.
Članek v U.S.News & World Report je ocenil, da v ZDA kadi 3,1 milijona najstnikov. Vsak dan začne kaditi 3000 novincev - 1,000.000 na leto.
Neka reklama za cigarete prikazuje kamelo, ki se rada zabava in uživa, iz ust pa ji pogosto binglja cigareta. To reklamo obtožujejo, da mlade zvablja v sužnjevanje nikotinu, še preden se zavejo, kako to škodi zdravju. Cigaretne družbe so v treh letih, ko predvajajo to reklamo, imele 64-odstotni porast prodaje cigaret najstnikom. Raziskava na zdravstvenem kolidžu v Georgii (ZDA) je odkrila, da je ta risani lik kadilca prepoznalo 91 odstotkov anketiranih šestletnikov.
Še en priljubljeni lik kadilca je neodvisni mačo kavboj, čigar sporočilo je, kot je to povedal neki najstnik: »Ko kadiš, te nič in nihče ne more ustaviti.« Pravijo, da je najbolje prodajani potrošniški proizvod na svetu cigareta, ki obsega 69 odstotkov trga cigaret, ki se prodajajo najstnikom - in da je to blago, za katero delajo največ reklame. Stvar pa še podpihujejo s kuponi, ki so v vsaki škatlici in se jih lahko zamenja za džins, klobuk in oblačila, ki so pri mladih priljubljena.
Protikadilne skupine so, zavedajoč se strahovitega vpliva reklam, dosegle, da je v mnogih državah po televiziji in radiu prepovedano delati reklamo za cigarete. Eden od načinov, s katerim iznajdljivi propagatorji tobaka ukanjajo sistem, je taktično nameščanje reklamnih panojev po športnih prizoriščih. Ko je po televiziji tako prenos kakšne tekme, večina občinstva pa je mlada, morda v ospredju kažejo njihovega priljubljenega igralca, ki se pripravlja na »akcijo«, v ozadju, prekanjeno, pa velik cigaretni pano.
V mestnih središčih ali pred šolami ženske, premeteno oblečene v mini krila, kavbojska ali safari oblačila, dajejo brezplačne cigarete željnim ali radovednim najstnikom. V zabaviščih z igralnimi avtomati, diskotekah in na rokovskih koncertih se deli brezplačne primerke. Trgovski načrt neke družbe je bil, kot je kljub skrivanju tisku uspelo izvedeti, usmerjati določeno znamko v Kanadi na francosko govoreče fante, stare od 12 do 17 let.
Jasno sporočilo je, da kajenje prinaša užitke, kondicijo, moškost in priljubljenost. Neki reklamni svetovalec je rekel: »Tam, kjer sem delal, smo se zelo trudili vplivati na štirinajstletnike, da bi začeli kaditi.« V Aziji reklame upodabljajo mlade zahodne atletske tipe, ki se razposajeno veselijo po plažah in rokometnih igriščih - zraven pa seveda kadijo. »Zahodni modeli in življenjski slog ustvarjajo merila prefinjenosti, ki jih je ,treba‘ oponašati,« je pripomnil neki tržnotrgovinski časopis, »in azijski kadilci tega nimajo nikoli dovolj.«
Potem ko so prodajalci na trgu tobaka za reklame zapravili milijarde dolarjev, so dosegli velikanski uspeh. Posebno poročilo Reader’s Digest je odkrilo, da je število mladih kadilcev alarmantno poraslo. Pravi tudi: »Na Filipinih sedaj kadi 22,7 odstotkov ljudi, starih manj kot 18 let. V nekaterih latinskoameriških mestih pa je delež najstnikov celo 50-odstoten. V Hongkongu kadijo celo sedemletni otroci.«
Toda čeprav tobak slavi osvojitev tujine, se cigaretne družbe boleče zavedajo kopičenja nevihtnih oblakov doma. Kakšne možnosti ima tobak, da prevedri nevihto?
[Poudarjeno besedilo na strani 3]
Njegove najboljše stranke kar naprej umirajo
[Poudarjeno besedilo na strani 5]
Azija, nova tobačna polja smrti
[Poudarjeno besedilo na strani 6]
90 odstotkov vseh novih kadilcev - otroci in najstniki!
[Okvir na strani 4]
Smrtonosni recept - kaj je v cigareti
Pri proizvajanju cigaret lahko družbe uporabijo tudi do 700 različnih kemičnih dodatkov, zakon pa jim dopušča, da svoje sezname sestavin obdržijo kot skrivnost. Na seznamih so med drugimi težke kovine, pesticidi in insekticidi. Nekatere sestavine so tako strupene, da jih po zakonu ni dovoljeno odlagati v večplastna odlagališča. Prikupen vrtinec cigaretnega dima s seboj nosi kakih 4000 snovi, tudi aceton, arzenik, butan, ogljikov monoksid in cianid. Pljuča kadilcev, in vseh, ki so v bližini takšnega dima, so izpostavljena najmanj 43 znanim povzročiteljem raka.
[Okvir na strani 5]
Nekadilci so v nevarnosti
Ali živite, delate ali potujete s hudimi kadilci? Če da, ste morda v večji nevarnosti, da dobite pljučnega raka ali srčno bolezen. Raziskava, ki jo je za leto 1993 naredila ameriška Agencija za varovanje okolja (EPA), je pokazala, da je tobačni dim v okolju (TDO) kancerogen, ki spada v skupino A - v najnevarnejšo skupino. V tem zelo obsežnem poročilu so analizirali rezultate 30 raziskav, v katere so zajeli spiralasti dim, ki se vali s konca cigaret, pa tudi izdihani dim.
EPA pravi, da zaradi pasivno vdihanega dima v Združenih državah vsako leto za rakom na pljučih umre 3000 ljudi. Ameriško zdravniško združenje je junija leta 1994 te sklepe potrdilo z objavljeno raziskavo, ki je pokazala, da je pri ženskah, ki niso nikoli kadile, a so bile izpostavljene TDO, 30 odstotkov večja nevarnost, da bodo dobile raka na pljučih, kot pri drugih nekadilcih, ki celo življenje ne kadijo.
Vzrok za letno od 150.000 do 300.000 primerov bronhitisa in pljučnice pri majhnih otrocih je to, da so bili izpostavljeni cigaretnemu dimu. Ta dim vsako leto v Združenih državah poslabša simptome astme pri od 200.000 do 1,000.000 otrok.
Ameriško združenje za bolezni srca je ocenilo, da vsako leto zaradi srčnih bolezni in bolezni ožilja, ki so posledica TDO, umre 40.000 ljudi.
[Slika na strani 7]
Prefinjen azijski model in tarče