Seminarji za izboljšanje odnosov med zdravniki in Jehovovimi pričami

KRISTJANOM Božji zakon prepoveduje kakor koli uživati kri. (Dejanja 15:28, 29) Ker poslušajo ta zakon, to včasih vodi do nesporazumov, posledica tega pa je, da jim odrečejo razpoložljivo in učinkovito nadomestno zdravniško oskrbo njihovih zdravstvenih težav.

Jehovove priče so zato, da bi utemeljili boljše razumevanje z zdravniki in jim pomagali pri brezkrvnem zdravljenju, pripravili koristno službo za stike. Upravni organ Jehovovih prič je v Brooklynu, New York, organiziral Bolnišničnoinformativno službo (BIS), da pouči izbrane starešine Priče za delo v Odborih za stike z bolnišnicami (OSB). Opravljajo zdravniške raziskave, rezultate pa objavljajo na seminarjih OSB-ja. Nato se te podatke predstavi zdravnikom in zdravstvenim središčem. Da pa bi se izognili konfrontaciji, se lahko organizira tudi posvetovanje z drugimi izkušenimi zdravniki.

Ali je bil ta program uspešen? Ali podatki, ki so predstavljeni, zares koristijo? Kako so se nanje odzvali zdravniki? Vtisi, ki jih je opisal neki zdravnik, obiskovalec nedavnega seminarja OSB-ja, so poučni in prepričljivi.

»Upam, da se vam bodo ti vtisi zdeli odkritosrčni in vam bodo koristili.

Naj vam najprej povem, da sem počaščen, ker ste me povabili, naj obiščem drugi seminar Odbora za stike z bolnišnicami; predstavili so ga člani osebja Bolnišničnoinformativne službe, ki so prišli s sedeža Jehovovih prič v New Yorku. Ta shod mojih pričakovanj ni samo izpolnil, ampak daleč presegel. Predsedujoči je v uvodnem komentarju nakazal razpoloženje dvodnevnih predavanj. Poudaril je, da OSB ni samo mehanizem za odzivanje na potrebe bolnih Prič v bolnišnici. Odbor je dal zlato priložnost, da se razkrinka mnoge izmišljije o Pričah, v katere na splošno verjamejo javnost, zdravniki, bolnišnični uslužbenci in drugo zdravniško osebje.

Mnoge te ljudi preseneti spoznanje, da Jehovove priče v svojih zdravstvenih prepričanjih sploh niso podobni krščanskim znanstvenikom. Ne sklicujejo se na ,pravico do smrti‘ niti ne poskušajo postati mučenci. In tudi sporno vprašanje o krvi je iskreno osebno prepričanje in ne mnenje organizacije. Takšna odkritja poudarjajo izobraževalne namene OSB-ja. Da, naj bo videti še tako nenavadno, celo zdravniki se dajo vzgajati in se morajo o brezkrvnih zdravstvenih nadomestkih še mnogo naučiti. Nenehno me presenečata obsežnost in intenzivnost raziskav, ki jih je priskrbela ta priprava, od katerih jih je mnogo zame vsekakor novih. In izobraževalne namere OSB-ja se ne končajo tu. Segajo do bolnišničnih upravnikov, socialnih služb ter celo pravnikov in sodnikov.

Odbori pa se še posebej trudijo, da bi poiskali zdravnike, ki ne nasprotujejo verovanjem Prič, da bi z njimi navezali stike in si zagotovili njihovo pomoč. Seveda OSB dejavnih odnosov ne razvija samo z zdravniki, ampak še z bolnišnicami, delavci v zdravstvenih središčih, odvetniki, kakor tudi s sodniki. Nemara pa je najbolj pomembno sporočilo, ki naj bi bilo povedano, to, da so Jehovove priče razumni ljudje, niso fanatiki in prosijo le za sprejemljive nadomestke za kri. [. . .] Pri uporabi krvi obstajajo pomenljive nevarnosti in OSB vsekakor izpolnjuje namen, da osvetljuje te nevarnosti ter zdravnikom poudarja možne nevarnosti zaradi krvi in krvnih produktov.

Podatki, ki jih OSB-ju priskrbuje Bolnišničnoinformativna služba in Watch Tower Society, me neprestano presenečajo. Toda, kakor bi potrdil vsak obrtniški pomočnik, se pravzaprav vsako delo lahko dokonča, če se priskrbi ustrezno orodje. [. . .] Zelo zanimivo je bilo izvedeti za priprave, ki so uveljavljene za hitro in učinkovito odzivanje na dejansko vsak nujen zdravstveni primer. Vsakega člana OSB-ja se izšola za pridobivanje važnih demografskih informacij, hitro ugotavljanje mnenj zdravnikov in bolnišnic ter natančno ovrednotenje stopnje nujnosti primera in možnost grožnje pravnega ukrepa bolnišnic, kot so sodne odredbe transfuzije.

Raziskovali smo načine, kako razjasniti potrebe in zahteve pacientov Prič, kako ravnati z neverujočimi sorodniki, celo kako odkloniti zdravnike in pacienta premestiti v alternativne zdravniške objekte, kjer so bolj dovzetni za potrebe Prič. Poudarili so vzajemno delovanje OSB-ja z javnimi občili in dane so bile smernice, ki so še enkrat poudarile prvotno gledišče, da Priče ne zavračajo vse zdravniške nege, temveč samo kri. To bi lahko šteli za približno enako iskrenemu katoliškemu zavračanju splava, ne pa vseh kirurških posegov.

Člani odbora za stike so poučeni, da rešujejo mnoga običajna vprašanja, ki jih postavljajo bolnišnice in zdravniki, občasno celo sami Priče. To lahko zajema vprašanja, kot so sprejemljivost imunoglobulina ali albumina, uporaba krioprecipitata ali zdravniških metod, kot so hemodilucija, zunajtelesni obtok krvi, celični varčevalec ali hemodializa.

Užival sem v presenetljivi razpravi o pravnih ozirih, ki so zajeti v to, razumeti in uporabiti zakon v obrambo Prič in njihovega verskega prepričanja. Podlaga za precej mikavno razpravo so tudi sodne razsodbe, ki so temelj za branjenje pravic Prič, da se sami odločajo za zdravljenje. Nekaterim se morda delo Odbora za stike z bolnišnicami zdi nepotrebno, celo brezkoristno; toda v resnici je ta mreža podpornih služb pomembna. Vsak dan vidim paciente Priče, ki niso seznanjeni z bolnišničnim okoljem in morda ne vedo za mnoge brezkrvne zdravstvene nadomestke. Poleg tega so le nekateri lahko res seznanjeni z zdravniki, znanimi odboru, ki so pripravljeni sodelovati, ali s posebnimi zakonitimi pravicami in odgovornostmi, ki jih ima vsak od nas in se z njimi srečava, ko išče brezkrvno zdravljenje.

Naj za trenutek skrenem, da pohvalim trud OSB-ja. Kot intervencijski kardiolog spoznavam, da imam le malo časa za branje pol ducata časopisov, ki se neposredno tičejo moje podzvrsti, da ne omenjam obsežnejšega področja notranje medicine. Bilo bi nemogoče pregledati celotno seneno kopico zdravniške literature, da bi našli reference, ki morda točno določajo nekatere zelo specifične rešitve težav, ob katere trčim pri brezkrvnem zdravljenju pacientov. Society mi je še enkrat priskočila na pomoč in mi priskrbela magnet, s katerim lahko v seneni kopici časopisnih člankov najdem šivanko oziroma kakšno pomembno raziskavo.

Nenehne novosti iz Brooklyna mi pomagajo, da sem na tekočem z najnovejšimi dognanji, ki bi lahko vplivala na mojo prakso. To je daleč temeljitejše in očarljivejše od katere koli računalniške službe za pregled časopisov, s katero sem seznanjen. Seveda bi tako moralo biti, glede na to, da so v nevarnosti življenja.« (Dr. Stephen E. Pope, kardiolog na področju Sanfranciškega zaliva v Kaliforniji, ZDA)

[Okvir na strani 30]

• V Združenih državah se okoli 18.000 zdravnikov veseli, da lahko sodelujejo, s tem da Jehovovim pričam priskrbijo brezkrvno zdravniško nego. Po vsem svetu jih je 50.000.

• V Združenih državah je 45 zdravstvenih središč, kjer so na razpolago brezkrvni zdravstveni in kirurški programi. Po vsem svetu jih je 80.