Ti ljubki metulji so strupeni?

Od dopisnika Prebudite se! iz Južnoafriške republike

ALI STE kdaj opazovali očarljivega, frfotajočega metulja? Vas je prevzel z lepoto, obliko in barvami? Ko leta s cveta na cvet, je videti, kot da vas izziva in draži. Radi bi si ga od blizu ogledali, morda tudi fotografirali, pa nič ne kaže, da se bo dovolj dolgo zadržal na istem cvetu, pa tudi s krili stalno utripa. Toda ali ste vedeli, da naj bi bili med temi ugajajočimi živalicami nekateri strupeni?

Oglejmo si tale dva, monarha (na desni) z velikimi oranžnorjavimi in črnimi krili ter gornjega pisančka (Limenitis archippus). Videti sta skoraj enaka, le da je pisanček nekoliko manjši. Zakaj so strupeni in čemu?

Metulji, ki jih je več kot 15.000 vrst, so šele v četrti razvojni stopnji takšni čedni krilati čudeži, ki jih videvamo na naših vrtovih. V eni teh stopenj je metulj še gosenica. Monarhova gosenica pa se hrani s strupenimi svilnicami in je zato »resnično tako strupen metulj, da usmrti vsako ptico, ki ga pojè in ga ne izbljuje«, je za Science News napisal Tim Walker. Strup se imenuje kardenolid in deluje na srce. Kako pa je s pisančki?

Walker pojasnjuje: »Več kakor sto let je veljala konvencionalna modrost, da ta krilata žuželka svoje zelo okusno telo skriva za barvami strupenega monarha (Danaus plexippus).« Na fotografijah lahko vidite, da sta metulja skoraj enaka, ločita se le po notranji črni črti na pisančkovih zadnjih krilih. Zadnjih sto let so evolucionisti menili, da je pisanček razvil podobna krila, kot jih ima strupen monarh, zato da bi se ognil napadom ptic, ki so se naučile, da teh neužitnih metuljev ne lovijo. Verjeli so, da bi pisanček, če odmislimo podobnost z monarhom, pticam teknil.

Kaj pa so s preučevanjem odkrili nedavno? Walker je zapisal: »Nove raziskave kažejo, da so pisančki uspešno zavajali znanstvenike in ne ptic. [. . .] Tako sta zoologa dokazala, da bistrim pticam pisanček ne diši nič bolj kot strupeni monarh.« Zakaj je torej pisanček neokusen, če kot gosenica jè nestrupeno vrbovo listje, ne pa strupenih rastlin? Walker pove: »Sklepamo lahko, da metulji pisančki sami poskrbijo za kemično obrambo.«

Pravzaprav današnja stopnja entomologije namiguje, da se morajo izvedenci še veliko učiti, pri tem pa se manj zanašati na »konvencionalno modrost«. Neki kritik je o nedavno izdani knjigi o metulju monarhu napisal: »Ta dragocena knjiga kaže, da z več znanja o monarhu zagotovo manj ‚vemo‘.«

Zato je tako, kakor trdi Biblija: »Vreden si, Gospod in Bog naš, prejemati slavo in čast in moč, zakaj ti si ustvaril vse, in zaradi volje tvoje je bilo vse in je bilo ustvarjeno« (Razodetje 4:11).

Jasno je torej, da se mora človek o vseh oblikah življenja na zemlji še veliko naučiti. Toda mnoge znanstvenike pri pridobivanju znanja ovira predvsem to, da nočejo priznati obstoja Boga in dejavne vloge Stvarnika-Oblikovalca. Paul Davies, profesor matematične fizike, je v svoji knjigi The Mind of God (Božji um) zapisal: »Sploh ni dvoma, da mnogi znanstveniki energično nasprotujejo vsaki obliki metafizičnih [. . .] argumentov. Posmehujejo se možnosti obstoja Boga, pa tudi brezosebnim stvarjenjskim načelom oziroma osnovi obstoja, ki jo podpira stvarnost [. . .]. Jaz se temu ne posmehujem. [. . .] Ne morem verjeti, da v tem vesolju živimo samo zaradi čudaštva usode, nezgode ali naključnega poka v veliki kozmični drami.«

Psalmist David je napisal: »Nespametnež govori v srcu svojem: Ni Boga. Izprijeni so, ostudno je, kar počenjajo.« Zato moder človek ponižno priznava Stvarnika. Tako kakor ga je tudi prerok Izaija: »Kajti tako pravi GOSPOD, stvarnik nebes (on sam je Bog!), obrazovatelj zemlje in stvaritelj njen; on jo je utrdil, ni je ustvaril puste, ampak upodobil jo je v prebivanje: Jaz sem GOSPOD in drugega ni nobenega.« (Psalm 14:1; Izaija 45:18)

[Slike na straneh 24, 25]

Monarh (zgoraj) in pisanček (na 24. strani). Važnejša razlika med njima je notranja črna črta na pisančkovih zadnjih krilih. (Sliki nista v naravni velikosti.)