Mladi vprašujejo:

Ali sem neodpustljivo grešil

»ŠE NIKOLI nisem bil tako na tleh. Ne spoštujem se več in mislim, da mi Bog ne bo nikoli odpustil.« (Marco)a

»Ves pogum mi je pobralo; težila me je krivda. Mislil sem, da neodpustljivo grešim.« (Alberto)

Biblija pove: »Saj ni človeka, ki bi ne grešil.« (1. kraljev 8:46, EI) Vendar mlad človek včasih misli, da je že z nedolžno napako prestopil mejo dovoljenega. Morda ga, kakor Marca in Alberta, krivda hudo teži. Morebiti meni, da mu Bog take podlosti in pokvarjenosti ne more nikoli odpustiti.

Kaj storiti, če tudi tebe muči kaj podobnega? Zberi pogum, saj ni tako brezupno!

Zakaj nas muči vest

Če narediš neumno napako, je seveda povsem naravno, da se slabo počutiš. Vsi imamo dar, ki ga Biblija imenuje »vest«. To je notranji glas, ki pove, kaj je prav in kaj ne in se ponavadi oglasi, ko naredimo kaj slabega. (Rimljanom 2:14, 15) Poglejmo, kako je bilo s kraljem Davidom. Prešuštvoval je z Urijevo ženo, nato pa še njega poslal v smrt. (2. Samuelova 11:2-17) Kako se je počutil?

»Dan in noč me je pritiskala tvoja [Božja] roka,« je priznal. Težilo ga je, ker Bogu ni bilo prav. Zato je še rekel: »Nič zdravega [ni] na mojih kosteh zaradi mojega greha. Moje krivde so mi zrasle prek glave, kakor težko breme pritiskajo name [. . .] okrog tavam ves dan žalosten.« (Psalm 32:4; 38:3-7, Jože Kraševec) Davida je vest dolgo mučila in ga nazadnje spodbudila k ukrepanju in h kesanju.

Če so te vzgojili krščanski starši in si nato prekršil biblijska načela, se boš slabo počutil, kakor se je David. Očitanje vesti je normalen, zdrav pojav. Povzroči lahko, da se človek popravi oziroma poišče pomoč, preden mu grešenje preide v navado. Če pa kdo kar naprej greši, mu vest otopi. Postane neobčutljiva, kakor otrdela koža. (1. Timoteju 4:2) Človek se moralno izpridi. (Galatom 6:7, 8)

Iskreno obžalovanje

Ne sme nas torej presenetiti, da Biblija govori tudi o ‚grehu, ki je za smrt‘. (1. Janezov 5:16; primerjaj Matevž 12:31.) Tak greh ni samo posledica slabosti mesa, temveč je storjen namerno, svojeglavo in odločno. Ali je odpustljiv, pa ni toliko odvisno od greha samega, kakor od stališča grešnikovega srca.

Že samo to, da zaradi grdega vedenja čutiš bolečino in si potrt, kaže, da nisi neodpustljivo grešil. Biblija zapiše, da »žalost, ki je po božji volji, namreč rodi stanovitno spreobrnitev, ki pelje v zveličanje«. (2. Korinčanom 7:10, EI) Upoštevajmo torej opozorilo iz Jakobovega lista 4:8-10: »Očedite si roke, grešniki, in očistite si srca, ki ste dvojnih misli. Čutite svoje gorjé in žalujte in jokajte; smeh vaš naj se izpreobrne v žalovanje in radost v potrtost. Ponižajte se pred Gospodom, in on vas poviša.«

Res pa je, da je lahko greh še kako resen. Mlada Julie in njen fant sta denimo ljubimkala in se ljubkovala. Priznala je: »Sprva sem se čutila zelo krivo, kasneje pa sem se kar navadila. Vest me je vse manj mučila.« Nato se je nečisto vedenje prevesilo v spolni odnos. Julie pove: »Počutila sem se bedno. Vest mi je tako otopela, da sem večkrat grešila.«

Postane situacija brezupna? Ni nujno. Spomni se Manaseja, enega judovskih kraljev. Zelo hudo je grešil, se ukvarjal s spiritizmom in žrtvoval otroke. Ker pa se je iskreno pokesal, mu je Bog odpustil. (2. letopisov 33:10-13) In kaj lahko rečemo o kralju Davidu? Da se je za brezbožna dela pokesal in ugotovil, da je Jehova Bog, ki je ‚dobrotljiv in rad prizanaša‘. (Psalm 86:5)

Današnji kristjani imamo takšnole zagotovilo: »Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zanesljiv in pravičen.« (1. Janezov 1:9, EI) Komu pa se je treba spovedati? Prvenstveno Bogu Jehovu. »Pred njim izlijte srce svoje.« (Psalm 32:5; 62:8) Mogoče ti bo pri tem pomagalo prebiranje Davidove skrušene spovedi v 51. psalmu.

Poleg tega Biblija kristjane, ki so zagrešili kaj resnega, spodbuja, naj se pogovorijo z občinskimi starešinami. (Jakob 5:14, 15) Njihov trezen nasvet in molitve ti lahko pomagajo, da boš obnovil odnos z Jehovom in imel spet čisto vest. Prepoznali bodo, ali gre za slabost ali hudobijo. Prav tako ti lahko pomagajo, da ne boš napake ponovil. Julie, ki je pogumno storila tako, je zaupala: »Skušala sem se sama ‚popraviti‘ in celo mislila, da sem uspela. Toda po letu dni sem vedela, da razmišljam napak. Resnih problemov pač ne moreš odpraviti sam, brez starešin.«

Krivda zaradi razmeroma nepomembnih grehov

Včasih se zgodi, da mladi ‚zakorakajo v greh, preden se tega prav zavejo‘. (Galatom 6:1, NW) Mladenič ali mladenka dovoli, da ga/jo premaga telesno poželenje. Zatem pa se čuti zelo krivega — morda celo bolj kot v resnici je. In je po nepotrebnem v skrbeh. Táko močno krivdo lahko povzroči sicer dobro šolana, vendar preobčutljiva vest. (Rimljanom 14:1, 2) Zapomnimo pa si, da imamo, kadar grešimo, »pri Očetu zagovornika, Jezusa Kristusa, pravičnega«. (1. Janezov 2:1, 2, EI)

Premislimo zdaj ponovno o Marcu, ki smo ga citirali uvodoma. Ta mladi kristjan je bil prepričan, da je neodpustljivo grešil. Govoril si je: ‚Tako dobro poznam biblijska načela, pa vendar ne morem nehati grešiti.‘ Kaj je bilo napak? Samozadovoljeval se je. Razmišljal pa: ‚Kako naj mi Bog odpusti, ko se tej razvadi ne morem odreči?‘ Alberto, ki se je tudi zlorabljal, je povedal: »Globoko v sebi sem se čutil zelo krivega, ker nisem mogel prenehati grešiti.«

Samozadovoljevanje je nečista razvada. (2. Korinčanom 7:1) Vendar ga Biblija ne prišteva med težje grehe, kakor denimo nečistovanje. V resnici tudi ni nikjer omenjeno. Komaj verjetno je, da nekomu, ki se je spozabil in se samozadovoljeval, to ne bo odpuščeno. Zato je lahko mnenje, da to ni odpustljivo, pravzaprav nevarno; mlad človek si lahko misli, da se težave tako ali tako ne splača niti skušati premagati. Biblijsko načelo pa kaže, da se kristjan mora še kako spopasti s to razvado.b (Kološanom 3:5) Jehova ve, da »v mnogem namreč napačno delamo vsi«. (Jakob 3:2) Če mlad človek napako ponovi, se ne bi smel obsojati.

Enako je z drugimi spotikljaji in napakami. Jehova ne zahteva, da se kaznujemo s čezmerno krivdo, raje ima, če se potrudimo in težavo odpravimo. (2. Korinčanom 7:11; 1. Janezov 3:19, 20)

Viri pomoči in tolažbe

Verjetno ti bo treba pomagati osebno. Bogaboječi starši pogosto lahko otrokom še najbolj pomagajo in jih podpirajo. Tudi krščanska občina lahko pomaga. Marco se spominja: »Pogovor s starešinom mi je v resnici pomagal. Moral sem sicer zbrati ves pogum, da sem se odprl in mu povedal svoje najintimnejše misli. Med pogovorom pa sem odkril, da mu lahko zaupam, zato sem ga prosil za nasvet.« Tudi Alberto je nasvet poiskal pri starešinu. Takole pove: »Njegovega spodbudnega nasveta ne bom pozabil. Povedal mi je, da je, ko je bil mlad, tudi sam imel podoben problem. Tega si ne bi nikoli mislil. Zaradi te njegove iskrenosti se mi je zdel njegov nasvet nadvse dragocen.« Ob taki pomoči in podpori sta Marco in Alberto težavi prebrodila. Sedaj imata vsak v svoji občini odgovoren položaj.

Drugo, s čimer si lahko pomagaš, je goreča molitev. Kakor David lahko moliš za »čisto srce« in obnovitev ,trdnega duha‘. (Psalm 51:10) Naslednji vir tolažbe je branje Božje Besede. Ko boš denimo prebral, da je tudi apostol Pavel bíl notranji boj, boš lahko videl, da je tudi zate upanje. Priznal je: »Kadar hočem delati dobro, se mi ponuja zlo.« (Rimljanom 7:21, EI) Vendar je Pavel slaba nagnjenja nadzoroval; in tudi ti jih lahko. Morda boš ugotovil, da te zelo potolaži branje psalmov, posebej še tistih, ki govore o Božjem odpuščanju, ti pa so 25., 86. in 103.

Torej se nikakor ne zapiraj vase in ne vdajaj se pesimizmu. (Pregovori 18:1) Popolnoma se zanesi na Božje usmiljenje. Zapomni si, da je Bog po Jezusovi odkupni žrtvi »bogat v odpuščanju«. (Izaija 55:7; Matevž 20:28) Ne podcenjuj spodrsljajev, pa tudi ne sklepaj, da ti jih Bog ne more odpustiti. Utrjuj se v veri in mu odločno služi. (Filipljanom 4:13) Sčasoma te to ne bo več skrbelo in srečen boš, ker ti je Bog odpustil. (Primerjaj Psalm 32:1.)

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 19]

Po pogovoru s sposobnim kristjanom boš lahko zadevo videl v drugačni luči