Bambusne orgle — neobičajno filipinsko glasbilo
Od dopisnika Prebudite se! s Filipinov
ORGLE, takšne ali drugačne, poznamo že več kot 2000 let. Izdelovali so različne, vsem pa so skupne hrupne piščali; te pa so del mehanizma, ki ustvarja glas. Ponavadi so piščali lesene ali kovinske. Orgle, o katerih vam želimo pripovedovati, pa imajo predvsem bambusne piščali. Od 953 jih je 832 bambusnih. Ostale so kovinske. Poleg teh pa je še nekaj piščali samo za okras.
Kako bambusne orgle delujejo? Delujejo tako kakor vse druge. Uporabljajo se dve vrsti piščali, v njih se z mehovi stiska zrak, ki ustvarja tone. Orgelske piščalke — s polkrožnimi luknjicami poleg stikališč s konzolo — ustvarjajo glas skoraj tako kakor flavta. Trstne piščali — v katerih so vibrirajoče prvine — pa ustvarjajo zvok podobno kakor klarinet ali saksofon. Te orgle so ravno zato, ker imajo večino bambusnih piščalk, posebna glasbena značilnost.
Izdelava orgel
Te bambusne orgle je 1816. leta začel graditi španski misijonar Diego Cera. Zakaj jih je izdeloval iz bambusa? Če upoštevamo, da je področje razmeroma revno, morda ravno zaradi poceni gradiva. Poleg tega pa jih je brez dvoma želel izdelati iz primernega domačega materiala.
Bambus so posekali leta 1816 in ga zatem za kakšno leto zakopali v pesek na morski obali. Za izdelavo orgel se jim je zdelo dovolj trpežno trstje, ki ga niso napadle žuželke in je preneslo tudi vremenske spremembe. V naslednjih letih so izdelovali orgelske dele in jih sestavljali. Leta 1821 so bile večji del končane, tako so objavili, da »so prelepe in prve takšne v državi«.
Kljubovanje zli sreči
Bambusne orgle so veliko prestale. Leta 1829 so bile priča potresa, ki je bil v njihovem kraju, v Las Piñasu. Podrla se je streha zgradbe, v kateri so bile, in verjetno so bile nekaj časa izpostavljene vremenskemu vplivu. Nepričakovano močan potres, ki je bil v letu 1863, pa je poškodoval tudi same orgle. Nekatere piščali so morali nadomestiti, le-te pa so čez nekaj časa uničili insekti. Leta 1880 je bil spet katastrofalen potres, ki je hudo poškodoval zgradbo, kjer so bile orgle, nato pa je, preden so stavbo povsem obnovili, udaril še tajfun. Tedaj so se kosci orgel raztresli vsenaokrog.
V letih po tem so jih večkrat poskušali popraviti, in tako so jih nekoč pri tem nepopravljivo poškodovali. Popravljalec je, da bi namestil uglaševalne ventile, del bambusnih piščali kar odžagal. To je nepopravljivo spremenilo intonacijo glasbila. Orgle pa so, kljub obnavljanju, še naprej propadale.
Orgle so pretrpele tudi vojno. V Las Piñasu so se v poznih 1890-ih spopadali Filipinci in Španci, med filipinsko-ameriško vojno pa Filipinci in Američani. Kljub temu, da so bile v precej slabem stanju, pa zapisi kažejo, da so si jih v letih od 1911 do 1913 obiskovalci ogledovali.
V letih od 1941 do 1945 so tudi na Filipinih imeli drugo svetovno vojno. Med japonsko zasedbo so orgle pritegnile pozornost Marquessa Y. Tokugawe, sorodnika japonskega cesarja Hirohita. Poskrbel je za delno popravilo. Toda kar precej let po tem so za glasbilo zelo malo naredili.
Nato pa so se v 1970-ih začeli hrupno zanimati za obnovo. Od stotin piščali, kolikor so jih orgle imele, jih je 45 manjkalo, 304 pa niso delovale. V eni so našli ptičje gnezdo. Ali se je dalo kaj narediti, da bi se na orgle lahko zopet igralo?
Obnavljanje
Z obnovo so začeli marca 1973, delo pa so zaupali ugledni tuji tvrdki. Piščali so z ladjo odpeljali na Japonsko, ostale dele orgel pa v Nemčijo. Tam so zgradili poseben prostor, s klimo podobno filipinski, in v njem opravili obnavljalna dela.
Izdelki naj bi bili, kolikor je le mogoče, enaki prvotnim. Popravila so končali, zatem pa piščali z letalom prepeljali iz Japonske v Nemčijo. Orgle so sestavili in preskusili. Osemnajstega februarja 1975 so priredili enourni koncert, kjer je nemško občinstvo izjemno uživalo.
Kmalu zatem so orgle zapakirali v množico zabojev, tehtale so 5626 kilogramov, in jih z belgijskim letalom zastonj odpeljali nazaj na Filipine. V Las Piñasu, mestu, kjer so sicer, so jih toplo pozdravili. Trideset tisoč ljudi si je ogledalo povorko, v kateri so bila tudi vozila, ki so prikazovala epizode iz zgodovine glasbila.
Devetega maja 1975 so bile bambusne orgle pripravljene za slovesni otvoritveni koncert. Nemški organist in filipinski glasbeniki so imeli pomembno vlogo pri tem, da so se bambusne orgle zopet predstavile Filipincem.
Ali cenite, da nam je naš Stvarnik dal glasbo? Ali bi radi slišali nekaj, kar malo drugače zveni? Če boste kdaj imeli priložnost priti v Las Piñas, boste ob poslušanju bambusnih orgel, tega posebnega in neobičajnega filipinskega glasbila, gotovo uživali.