Pogled v svet

Škandal zaradi krvi v Franciji

»Katastrofa brez primere v Zahodni Evropi.« Pod takim naslovom je francoski časnik Le Monde pred kratkim opisal škandal, ki je izbruhnil ob odkritju, da kaznjenci dajejo kri za transfuzije. V 1980-tih se je kakšnih 5000 francoskih bolnikov nalezlo aidsa, ker so dobili transfuzije okužene krvi. Menijo, da je to najvišje število tako okuženih na svetu. Ocenjujejo, da je bila okužena četrtina krvi, ki so jo 1985. darovali zaporniki. Poročilo inšpektorjev komisije za družbene zadeve in ministrstva pravnih služb kaže, da so v zaporih kri začeli zbirati leta 1954, verjetno pod vplivom »ekonomskih dejavnikov«, kakor to imenuje komisija. Ko je francoski inšpektorat za zdravje leta 1983 priporočil, naj ne jemljejo krvi darovalcev iz visoko rizičnih skupin, so zaporniške oblasti pohitele in v naslednjem letu zbrale še več take krvi.

Najstniki zavračajo organizirano religijo

Kanadski najstniki so verskim voditeljem napisali resno pismo: duhovščina da ne uči Božje besede. Nedavna anketa, izvedena v vsej državi, je odkrila, da je število najstnikov, ki so za organizirano religijo, manjše kot kdajkoli doslej. Samo 10 odstotkov najstnikov meni, da je pripadnost religiji pomembna. Vseeno pa se »več kot 80 odstotkov udeležuje obredov organizirane religije, ko gre za rojstvo, poroko in smrt,« poroča The Toronto Star. Zanimivo je, da jih 80 odstotkov tudi veruje v Boga, 60 odstotkov pa v posmrtno življenje. »Na najstnike bolj vplivajo javna občila, filmi in priljubljena glasba, kakor duhovniki,« dodaja Star. Samo majhno število najstnikov se odpravi k cerkvenim voditeljem po kakšen nasvet o pomembnih življenjskih odločitvah.

Mladi pijanci

»Menijo, da v Veliki Britaniji kakšnih 90.000 otrok preveč pije,« je zapisal londonski The Sunday Times. Britanska vlada je določila najvišjo tedensko količino, ki naj bi jo ljudje popili: 21 enot alkohola za moškega in 14 enot na žensko. Za enoto velja kozarec vina ali kozarček žgane pijače oziroma pol piva. Nedavna javnomnenjska raziskava 18.000 britanskih šolarjev je pokazala, da 11,5 odstotkov petnajstletnih fantov popije tedensko več, kot se priporoča odraslim možem. Med dekleti pa je vsaka dvajseta štirinajst- in petnajstletnica priznala, da pije več, kot se priporoča odraslim ženskam. Raziskovalci menijo, da so te vznemirljive številke celo nižje od stvarnega števila.

Astrologi se spet motijo

V začetku 1992. leta so na nemško Združenje za znanstveno raziskovanje paraznastvenih pojavov dobili z vsega sveta kakšnih 50 astroloških napovedi dogajanj za tekoče leto. Tudi 1991. je bilo tako. (Glej Awake! 8. junija 1992, str. 29.) Ali so bile napovedi za leto 1992 točnejše od tistih za leto prej? Ne, sploh ne. »Medtem ko se je za napovedi za 1991. lahko reklo, da so se vsaj delno uresničile,« je zapisal Süddeutsche Zeitung, »pa se izmed tistih za leto 1992 ni uresničila niti ena.« Za 1992. so napovedali, da bo Georg Bush ponovno izvoljen in da bo Bela hiša zgorela. Glede 1993. leta pa si je združenje dovolilo napoved: »Astrologi se bodo tudi glede naslednjega leta krepko zmotili.«

Smrtonosni prostori

»Zaradi onesnaženja s kajenjem umre več ljudi, kakor zaradi katerega koli drugega onesnaženja, ki ga pridela človek,« je izjavil dr. Michael Popkiss, zdravstveni delavec iz Cape Towna v Južni Afriki. Tak je bil njegov odgovor na razpečavanje letakov tobačnega instituta Južnoafriške republike, češ, da probleme ustvarja neprimerno prezračevanje. Doktor Popkiss je pojasnil, da »koncentracija tobačnega dima v zgradbah ponavadi preseže povprečje, ki ga predpisi o čistem zraku še dovoljujejo«. To povzroča pljučnega raka in srčne napade, pri otrocih pa tudi ovira rast pljuč. Pravi, da v zgradbah nobeno prezračevanje in prečiščevanje zraka ne more povsem odstraniti tobačnega dima. Dodaja: »Najboljša metoda za čiščenje zraka je preprečevanje samega onesnaževanja.«

Za kaj Evropejci porabijo čas

Skupina Information et Publicité, ki deluje za več javnih občil hkrati, je ob koncu 1991. leta v 20 državah izprašala več kot 9700 ljudi; izvedeti so hoteli, kakšen je evropski vsakdan. Ali se v posameznih državah dnevna opravila razlikujejo in koliko? Süddeutsche Zeitung je zapisal, da gredo Grki zadnji spat (40 minut po polnoči), najbolj zgodaj pa vstajajo Madžari (ob 5.45). Irci in Luksemburžani spijo dlje od ostalih. Čehi, Slovaki in Švicarji gledajo TV v povprečju samo po dve uri dnevno, Britanci pa v to »magično škatlo buljijo skoraj štiri ure na dan«. Na Švedskem porabijo dnevno več kot pet ur za branje oziroma poslušanje radia, Danci pa si dnevno privoščijo kakšno uro in pol oddiha za ogled filma, gledališke predstave ali kaj podobnega.