Neškodljiva zabava ali duševni strup

Na nekem koncertu je eden od nastopajočih zaprl žensko v škatlo, v škatlo pa zasekal sekiro. Kri, ponarejena seveda, mu je brizgnila v usta, izpljuval pa jo je po občinstvu.

Leta 1984 se je ustrelil devetnajstletni mladenič. Starši trdijo, da ga je k samomoru navedlo besedilo rokovske pesmi z naslovom Rešitev je v samomoru.

Najstniška revija je pisala, da so si člani izvajalske skupine v garderobi privoščili sprevrženo spolnost, pa tudi v studiu med snemanjem glasbe. Rokovskemu albumu je bil priložen opolzek poster, ki je prikazoval moški in ženski spolni organ.

NASILJE, samomor in sadistična spolnost so samo tri izmed najbolj umazanih tem, ki dajejo pečat rokovskim ploščam, videoposnetkom in koncertom. Ko zaradi takšnega ponižujočega programa pride do spora, ki se lahko konča tudi pred sodiščem, skušajo snemalne družbe vse to upravičiti. Sedaj pravijo, da naj bi obscene risbe podpirale ugotovitev, da je »miselnost ameriške družbe pokvarjena in nas hoče dokončno uničiti«. Podobno trdijo, da metafori za moški spolni organ (kot pištola ali nož), ki se ju sliši v nekaterih skladbah, nista prispodobi, temveč sta mišljeni dobesedno.

Izvajalci in snemalne družbe se tako morda res izognejo pravnim kaznim, toda, ali so ljudje res takšni neumneži? Pa vi? Ali lahko trdite, da nasilje, spolnost in okultizem niso glavna sestavina hard rocka, ki se prodaja danes?

Heavy metal in rap

Rock se je z leti razvil v več zvrsti. V zadnjem času sta postala tarča kritik predvsem dve zvrsti, heavy metal in rap, in sicer zaradi nezaslišane nenravnosti.

Heavy metal je običajno energična, zelo ojačana elektronska glasba s poudarjenim ritmom. Revija Time je pisala, da »metalci igrajo skladno z nenavadnimi zamislimi mladeničev, večinoma belcev, ki se imajo za razočarane obstrance in so pokvarjeni civilizaciji obrnili hrbet«. Večina heavymetalne glasbe je skomponirana z namenom, da šokira. Nekatera besedila so neprimerna za objavo. Teksaška zdravstvena revija je pripomnila, da izrazje heavy metala opeva »nekonvencionalna stališča glede spolnosti, nasilja, sovraštva in okultizma«.

Skrb zbuja tudi nasilje, ki ga heavy metal opeva. Tako je na primer razjarjeno občinstvo, ko je bila neka predstava prekinjena, ker je bilo pevcu slabo, celo zažgalo oder. Na drugem koncertu se je k odru navalilo tisoče navdušencev, pri tem so tiste, ki so bili spredaj, pobijali na tla in hodili po njih, tako da so trije umrli, dva fanta in dekle.

Pri rapu, ki je znan tudi kot »hip-hop«, pevec (ali pevci) v rimah izgovarja besedilo ob predhodno posneti ritmični spremljavi. Rap ustvarjajo predvsem črnski glasbeniki, poslušalci pa so oboji, črnci in belci. Nekaj rapovskih sporočil je pozitivnih, govorijo proti zlorabi otrok in jemanju mamil. Vendar rap večidel neti upor proti oblastem, spodbuja nasilje, sovraštvo do žensk in rasizem. V mnogih skladbah najdemo bogokletnost in opolzke opise spolnosti.

Na nekaterih rapovskih koncertih je nasilje že pravi problem. Tako je na enem koncertu 300 pripadnikov tolpe napadlo poslušalce, ti pa so se jim upirali s kovinskimi stoli, dokler ni prišla policija in koncert prekinila. Ranjenih je bilo petinštirideset ljudi.

Lani je newyorško Združenje šerifov pozvalo k bojkotu vsa podjetja v lasti korporacije Time Warner, dokler ne bi nehali prodajati rapovske pesmi »Cop Killer« (Ubijalec policajev). Načelnik Združenja šerifov, Peter Kehoe, je rekel: »Ta posnetek bruha sovraštvo in spodbuja ter poveličuje pobijanje policajev. Neposredna posledica te pesmi bo ubijanje policajev.« Pesem so nato le umaknili iz prodaje.

Ali se vplivu glasbe res podleže

Kako vpliva na poslušalce in gledalce če glasbeniki na odru prepevajo o zlu ali ga celo uprizarjajo? Preglejmo naslednja zapažanja in izkušnje.

Doktor Carl Taylor, docent za kriminalno pravo na michiganski State University, trdi, da rokovske zvezde »vplivajo na stil življenja. . . . Člani glasbenih skupin na otroke močno vplivajo.«

Neki fant, ki je preživel poskus samomora, je povedal, da ju je s prijateljem (ki pa se je ubil) glasba zapeljala v mišljenje, da »smrt rešuje vse težave«.

Leta 1988 so trije najstniki ubili prijatelja, kar tako za zabavo. Potem je eden trdil, da ga je začela smrt privlačiti, ko je poslušal heavy metal.

Po nekem rapovskem koncertu so najstniki razsajali in razbijali okna na javnih zgradbah. Načelnik za javno varnost v Pittsburghu v Pennsylvaniji je dejal: »Niti najmanj ne dvomim, da rap spodbuja nasilje.«

Študija mladinskih in satanističnih kultov je odkrila, da je veliko Hudičevih častilcev tudi zelo zasvojenih z mamili in da poslušajo heavymetalno glasbo, ki poveličuje jemanje mamil in spodbuja k spolni nemorali. Tako se nezaščitene mlade ljudi pritegne v satanistični kult.

Seveda ni samo glasba kriva, da mlad človek začne jemati mamila, postane kriminalec ali naredi samomor. Razpad družinskega življenja in zlom človeške družbe na splošno sta brez dvoma pri tem največ kriva. Toda glasba lahko deluje kot spodbujevalec, občutljivo mladino namreč spodbuja, da počne stvari, na katere morda drugače ne bi niti pomislila. Ali je treba ljudi, ki jih že tako pritiskajo življenjske težave, še z glasbo spodbujati k uničevalnim težnjam?

Gre za to, da lahko ta slaba glasba na poslušalce deluje kot duševni strup. Zapomniti si je treba, da imajo sporočila te glasbe toliko večji vpliv zato ker jih izgovarjajo zvezde, junaki, ki jih navdušenci naravnost obožujejo.

Kako je z vami?

Kakšno glasbo poslušate? Morda ste pazljivi pri izbiri glasbe in to je seveda dobro. Kaj pa, če se družite s takšnimi, ki poslušajo ponižujočo ali celo neprimerno glasbo, ali lahko to na vas vpliva negativno? Ali lahko pošteno rečete, celo, če se niste začeli drugače obnašati, da to ni načelo vaših gledišč? Navsezadnje, če smo večkrat izpostavljeni nezdravim vplivom, bomo lahko otopeli in se nam slabe reči ne bodo zdele več tako slabe.

Oglejmo si primer mlajšega moškega, ki mu je prišlo v navado, da si je krščansko življenje zabelil s poslušanjem heavy metala in rapa. Zaradi tega sicer ni nikogar umoril, ni napravil samomora in ni začel častiti Hudiča, vendar je to vplivalo na njegovo vedenje. Sam je pojasnil: »Ta glasba je skrajno živalska. ,Funkcioniral‘ sem mirno in zbrano, medtem pa sproščal najslabša in nasilna nagnjenja. . . . Živel sem v namišljenem svetu sovraštva. Prav vsak dan sem resno razmišljal o samomoru.« Zatem se je odločil, da bo temeljito spremenil svoj glasbeni okus. Ko je to storil, so se zelo izboljšala tudi njegova občutja.

Zagovorniki razkrojevalne glasbe seveda opravičujejo temno oziroma spotakljivo stran rocka. Kaj pa boste storili vi? Ali bo dovolj, če se za to skrajno razkrojevalno delovanje ne zmenite? Ali lahko brezskrbno hodite na koncerte, kakršnega smo prej opisali? Ali veste, da je del te glasbe tudi sramotno obnašanje njenih izvajalcev in poslušalcev?

Če vam je kaj za vaše zdravje, potem verjetno ne jeste hrane, ki bi vam lahko škodovala, pa čeprav je videti okusna. Nezdrava glasba, naj bo to rock ali kaj drugega, pa ogroža vaše duševno zdravje. Ali se želite izpostaviti takšni duha zastrupljajoči zabavi? Seveda ne. Kaj torej lahko naredite, da bi na to zadevo gledali razumno in uravnovešeno? Prosimo, pomagajte si z mislimi, ki jih najdete v naslednjem članku.

[Okvir na strani 6]

Kaj je čaščenje Hudiča?

Čaščenje Hudiča, k čemur spodbujajo nekatera heavymetalna besedila, ni nedolžna zabava. Texas Medicine/The Journal pojasnjuje, da to čaščenje sestavlja veliko stvari, od »neškodljivih obrednih dejavnosti do pitja krvi, svoje ali živalske«. Satanski obredi razglašajo »privrženost hudiču. Za kanaliziranje moči od Satana do sledilcev so potrebni posebni obredi. Dogma o prosti volji in izbiri pomeni, da lahko brez razmišljanja o Bogu delate vse, kar koli hočete, pa ne boste nič krivi, še vest vas ne bo preganjala«. Posledica tega pa je, da ljudje počnejo hudodelstva brez sramu.

[Slika na strani 5]

Ali bi pojedli tele smeti? Ne, zakaj bi si jih potem trpali v možgane?

[Slika na strani 7]

Ali bi se na takšnem kraju prijetno počutili?