Mladi vprašujejo:

Zakaj moram biti doma tako zgodaj

LEN je rad ostal dolgo zunaj s svojimi prijatelji. Toda njegov oče je kmalu dognal, da so bila Lenova nočna veseljačenja vse kaj drugega kot le nedolžna zabava. »Nekoč sem zašel v take težave,« se spominja Len, »da dva tedna nisem smel iz svoje sobe — razen za kosilo in za v šolo. Celo skozi okno nisem smel gledati! Ko je kazen minila, sem šel z nekaj prijatelji ven in ostal do polnoči. Ko smo se pripeljali na dvorišče, sem zagledal očeta, ki je sedel na verandi in me čakal . . .«

Mnogi mladi so ogorčeni, ker starši nadzorujejo njihov prihod in odhod. Neko dekle pravi: »Ko sem prišla v najstniška leta, so mi starši začeli nalagati omejitve vseh vrst, kot na primer prihajanje domov do polnoči. Zares sem bila ogorčena.« Ko taki mladi temu ogorčeno kljubujejo, jih običajno čakajo večje in strožje omejitve, ne pa večja svoboda.

Zaradi manjšega prekrška boš verjetno kaznovan tako, da boš moral biti doma bolj zgodaj. Zaradi resnejših prestopkov pa se mladim ponavadi odvzamejo določene prednosti ali pa jih doleti začasen hišni pripor. »Če prideš v soboto zvečer prepozno domov,« razlaga neka najstnica, »potem naslednjo soboto sploh ne boš smel ven.« Potem je tu še ,hišni pripor‘: nobenih obiskov, nobenih telefonskih pogovorov in nič televizije. Toda poslušati pridigo je za nekatere mlade najhujša kazen. »Oh, to predavanje o krivdi!« je vkliknil nek najstnik. »Začnejo ti govoriti, kako zelo so bili zaskrbljeni zaradi tebe. Kako grdo od tebe!«

Ali pa morda ni res, da te imajo starši radi in imajo pravico zahtevati, da si doma ob primerni uri? In če nisi, so vsekakor vznemirjeni in zaskrbljeni, morda celo zaspati ne morejo. Mlad človek, ki ima zares rad svoje starše in ga skrbi zanje, gotovo ne bi bil rad odgovoren za tako nepotrebno zaskrbljenost. Ali bi ne bil to izraz skrajne sebičnosti?

Vseeno mnogi mladi mislijo, da jim starši nalagajo nepotrebne in nerazumne omejitve. »Saj so nori, mislijo, da sem star šele petnajst let,« ugovarja 18-letni Fred. »Enostavno ne naredim tega, kar oče reče, in zaradi tega sva stalno na bojni nogi.« Toda obstajajo boljše možnosti, kako shajati s starši kot pa je kljubovanje.

Pravično ali ne?

Poglejmo najprej, ali so te omejitve pravzaprav res tako krivične? Kot je pojasnil prejšnji članek, tvoje starše prav gotovo upravičeno skrbi za tvojo varnost in tvoje dobro.a Ali drugi kristjani tvojih let nimajo podobnih omejitev? Če jih imajo, kako potem lahko dvomiš v presojo svojih staršev?

Mladi Len, ki smo ga omenili na začetku, ni razumel, da mu njegov oče želi najboljše. Spomnil se boš, da Len ni upošteval ure, ob kateri bi moral biti doma, zato ga je oče čakal na verandi. Lenova odločitev? Še večja neposlušnost. »Ko je prijatelj zapeljal proti hiši, sem se hitro skril za sedež, da me oče ni mogel videti, prijatelja pa sem prosil, naj hitro odpelje. Odločil sem se, da pobegnem od doma.« Len je zapustil dom in se začel družiti s podivjano klapo, ki ga je pahnila v spolno nemoralo, krajo avtomobilov in zlorabo mamil. Končal je v ječi. Skrajen primer? Mogoče. Vendar dobro ilustrira resničnost besed iz Knjige pregovorov 1:32, (AC): »Zakaj bebcev upor jih ubije.«

Nekateri mladi bi se s ,policijsko uro‘ načeloma še strinjali, vendar so ogorčeni, ker se jim zdi, da imajo njihovi bratje in sestre več svobode. »Moj starejši brat Mark je lahko ostal zunaj kolikor dolgo je hotel,« se pritožuje mlada Patti, »toda nikoli ni dobil ,hišnega pripora‘. Če pa jaz zamudim samo nekaj minut, je že vse narobe! To ni pravično.« Jasno je, zakaj te taka stvar razburi. Toda preden začneš vpiti »nepravično,« razmisli o biblijskih načelih, ki so zapisana v Pismu Galačanom 6:4, 5: »Vsakdo naj presodi svoje lastno ravnanje in tako bo pridržal lastno hvalo zase, ne pa da bi se primerjal z drugim; vsak bo namreč nosil svoje lastno breme.«

Ti si osebnost zase. Zato prednosti tvojega starejšega brata ali sestre ne veljajo tudi zate. Verjetno je tvoj starejši brat moral že prej dokazati svojo zanesljivost, in podobno sestra. Tudi ti jo boš moral. Poleg tega, ali ti ne preseda, kadar te starši primerjajo s starejšim bratom ali sestro? Zakaj potem sam narediš isto, ko primerjaš vajine različne prednosti? V knjigi »To navsezadnje delamo zaradi njih« dr. Louis Fine opaža: »Starši resda pogosto obravnavajo in vzgajajo svoje otroke različno. To je verjetno zato, ker so spoznali, da ima vsak svojske potrebe in sposobnosti in je potrebno nanje gledati različno.«

Včasih pa mladi mislijo, da so te omejitve zato, da plačujejo napake starejšega brata ali sestre. »Samo zato, ker se je moja sestra odpeljala z avtom in predolgo ostala zunaj, se sedaj samo po sebi razume, da tudi jaz ne smem ostati pozno zunaj. Saj nimam niti možnosti, da se dokažem!« Toda ta primer niti približno ni tako nepravičen, kot je videti. Tvoji starši so starejši, bolj modri, kot so bili, ko so vzgajali tvojega brata ali sestro. Ker nočejo ponoviti svojih napak, so s teboj nekoliko strožji.

Toda zakaj moraš biti kaznovan zaradi majčkene zamude? Brez dvoma, biti v hišnem priporu ni mačji kašelj. Zato seveda dvakrat pomisli, preden boš spet prišel prepozno domov. Mladi Marcus pravi takole: »Velikokrat sem bil kaznovan. . . . Če ne bi bili kaznovani, se ne bi nikoli ničesar naučili.« Tudi Biblija pravi: »Kdor se drži pouka, je na potu življenja.« (Pregovori 10:14)

Preveč zaskrbljeni starši

Včasih se nam mogoče zdi, da je kazen prestroga glede na »prestopek«. Znano je, da so starši včasih malo preveč zaskrbljeni in verjetno nerazumni v svojih zahtevah. Vendar pa dobra izmenjava misli pogosto probleme že v kali zatre. Starši ti bodo verjetno radi dali nekaj več svobode, če jim boš povedal, kam greš, kaj boš delal in s kom boš v družbi ter kdaj se boš vrnil. Če te starši še vedno ne razumejo, se jim poskusi približati ob »pravem času« — mogoče ko so umirjeni in spočiti (Pregovori 25:11). Pokaži, da razumeš njihov strah in zaskrbljenost. Prepričaj jih, da jih imaš rad in da želiš biti ubogljiv. Pomagaj jim razumeti, da je pridobitev večje svobode korak na poti k odraslosti.

»Prav tako jim moraš povedati, kakšne so okoliščine,« pravi neka najstnica. »Ko jim razložiš, ponavadi razumejo, zakaj v nekaterih slučajih ne moreš biti zgodaj doma.« Starši te bodo imeli za odgovornega in vrednega zaupanja, če se boš z njimi zrelo pogovoril. Če bi še naprej imeli zadržke, bi jim lahko predlagal razumen kompromis.

In ko dobiš dovoljenje? Potem ,naj bo tvoj da da‘ in pridi domov pravočasno (Matej 5:37)! Res se lahko tudi najboljši načrti ponesrečijo. (Primerjaj Jakobovo pismo 4:13, 14.) Nesreča ali kaj nepričakovanega lahko spremeni načrt. V tem primeru staršem telefoniraj, če je mogoče, in jim sporoči, kaj se je zgodilo. »Dokler mama ve, kje sem in da gre vse po načrtu, je nič ne skrbi,« pravi neka najstnica.

Naslednje pomembno merilo je točno izpolnjevanje vseh dolžnosti. V Knjigi pregovorov 20:11 piše: »Pri dečku je že iz njegovega igranja mogoče spoznati, ali bodo njegova dela čista in poštena.« Če starše ubogaš in si pošten, bodo verjetno ostali mirni, tudi ko boš kdaj prišel domov malo bolj pozno. Vendar pa sta postala Jezusova starša kljub njegovemu vzornemu in odličnemu obnašanju »žalostna«, ko sta ga pogrešala (Luka 2:48). Zatorej ne bodi presenečen, če bodo starši vznemirjeni — tako vznemirjeni, da na začetku ne bodo dovolili, niti da bi jim razložil, zakaj si prišel prepozno!

V Knjigi pregovorov 29:11 piše: »Ves svoj gnev izliva bedak, modri pa ga končno umiri.« Pusti, naj se njuna jeza razkadi. Pojasni jima, ko se nevihta poleže. Toda, »govori resnico« (Efežanom 4:25). Ne izmišljaj si za lase privlečenih izgovorov; to bi bil kvečjemu razlog več, da ti ne morejo zaupati. Če si bil brezskrben in lahkomiseln, se jima iskreno opraviči in voljno sprejmi kazen. Tako bo za starše ta zadeva verjetno zaključena. Toda še vedno lahko mislita, da so nekatere nadaljne omejitve nujne, in ponovno si boš moral pridobiti njuno zaupanje.

Omejitve glede prihajanja domov so morda nadležne, toda prav gotovo niso krute in nenavadne. Potrpežljivo jih prenašaj. Starši se bodo mogoče celo odločili, da jih bodo za malenkost omilili in ti dali več svobode, če boš ubogljiv, ne pa kljubovalen.

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 30]

Kljubovanje navadno povzroči še večje omejevanje tvoje svobode