Veselje v Vzhodni Evropi

MINULO poletje se je zbralo v glavnih mestih vzhodne Evrope na desettisoče ljudi. Ulice čudovite Budimpešte, Prage, Zagreba in več kot 20 drugih mest so napolnili ljudje z modro-belimi značkami. To je bila oznaka ljubiteljev božanske svobode, obiskovalcev kongresov Jehovovih prič.

Ti kongresi so bili prvič organizirani v evropskih republikah Sovjetske zveze in prav tako v daljni Sibiriji in sovjetsko-azijski republiki Kazahstan. Skratka, več kot 370.000 kongresnikov je uživalo v toplem prijateljskem vzdušju na Češko-Slovaškem, v Madžarski, Poljski, v Jugoslaviji, Romuniji in Sovjetski zvezi.

Kdor ni bil prisoten, si verjetno težko predstavlja veselje 74.252 ljudi, ki so se srečali v Sovjetski zvezi, da bi Boga Jehova častili odkrito in brez strahu. Vendar bi njihovo popolno veselje težko preseglo veselje 74.587 zbranih v Pragi in 40.601 v Budimpešti na največjih stadionih na Češko-Slovaškem in v Madžarski, ali pa 14.684, ki so se srečali v Zagrebu, Jugoslavija.

To je tako presenetljivo zato, ker je bilo delovanje Jehovovih prič še pred nekaj leti prepovedano v večini vzhodnoevropskih držav. Med hladno vojno so bili odrezani od Zahoda. Majhne skupine častilcev Boga so se sestajale v ilegali. Torej ni nič čudnega, da so bili tako veseli, ko so se lahko svobodno sešli na teh velikih kongresih!

Neka 59-letna Čehinja, Priča, ki so jo pred približno 40 leti zaradi vere v Boga za osem mesecev zaprli v samico, je rekla: »Mnogi od nas, ki smo živeli v Pragi, smo sanjali o velikem kongresu, ki bi ga lahko priredili na tem stadionu, toda nikoli nismo verjeli, da se bodo te sanje tako čudovito uresničile.«

Dva tedna pred praškim kongresom, ki je bil 9. do 11. avgusta, je v mestnem časopisu Večerník Praha pisalo: »V komunistične ječe so mnogo let zapirali Jehovove priče, ker so jih obdolžili veleizdajstva in rušenja socializma.« Potem je bilo v članku pojasnjeno, da bo mesto gostitelj desettisočev Prič. Zaključil se je s temi besedami: »Verjetno ne boste v Pragi v nobenem drugem času srečali toliko prijaznih in nasmejanih ljudi kot ob koncu drugega tedna v avgustu.«

Vendar se mogoče sprašujete: ,Ali so Jehovove priče nekdaj preganjali zaradi upravičljivih razlogov? Ali so sploh kdaj ogrožale politične oblasti v državah, kjer so živele? Od kje je prišlo sto tisoče kongresnih delegatov v Vzhodno Evropo? Kako se je njih število moglo tako povečati, ko pa so štiri ali celo več desetletij bili zatrti in niso mogli imeti stikov z zahodnim svetom?‘