Zaradi čeljusti Veliki goljuf

HARRY je mislil, da bo znorel. Sedem mesecev mu je v ušesih glasno zvonilo in brnelo. Šel je do internista in ušesnega specialista. Vzroka za njegove težave ni mogel odkriti nobeden.

Robert je porabil več kot 3 000 ameriških dolarjev za zdravljenje mučnega glavobola. ”Šel sem v razno razne bolnišnice do specialistov . . . skozi vse preglede,“ je dejal. Zdravniki so mu proti bolečinam in sprostitivi mišic predpisovali mamila, vendar glavobol se je nadaljeval.

Pauline je štiri leta trpela zaradi kljuvajočega zobobola. Njen zobozdravnik na njenih zobeh ni našel ničesar, zato jo je napotil k doktorju. Doktor jo je napotil nazaj k zobozdravniku, ki ji je zob izruval. Držeč njen zob v kleščih je dejal: ”Ta zob je popolnoma zdrav.“ Ko je anestetik popustil, se je bolečina vrnila.

Čeprav so bili njihovi simptomi različni, pa so ti trije ljudje imeli isto motnjo. Ta namreč vpliva na več deset milijonov ljudi samo v Združenih državah. Ker posnema različne bolezni, je bila imenovana kot ”veliki goljuf“. Mnoge žrtve, ki to motnjo imajo, niti ne vedo, da jo imajo. Zanjo jih veliko niti ni slišalo.

Bolezen se imenuje TMJ (temporomandibular joint, čeljustni sklep) sindrom.a Poleg težav, ki so omenjene zgoraj, TMJ sindrom lahko povzroči še bolečine čeljustnih mišic, bolečine na obrazu, v vratu in ramenih, bolečine oči in sinusov, vrtoglavico ali celo izgubo sluha. Zaradi teh različnih simptomov se TMJ motnje pogosto napačno spoznajo, lahko pa se jih sploh ne spozna. Zato gredo mnogi od zdravnika do zdravnika, od specialista do specialista, ki pa so pri iskanju rešitve njihovih bolečin nemočni. Nekateri so se iz obupa obrnili k psihiatrom, drugi pa so požirali tablete proti bolečinam. Vendar je veliko bolje obiskati dobrega zobozdravnika, ki vam lahko zagotovi olajšanje — olajšanje, ki je manj boleče in obenem trajnejše.

Slepar je odkrit

Razmisli o naslednjih okoliščinah. Čeljustna sklepa (vsak od nas ima dva), povezujeta spodnjo čeljust na lobanjo. Ta omogoča premikanja čeljusti gor in dol, ven in noter in tudi stransko. Na delu sta kadar govorimo, žvečimo, zehamo, jemo ali se smejemo. Delujeta skupaj v medsebojni povezavi sistema vezi, kosti, mišic, živcev in krvnih žil. Pri večini ljudi vse skupaj deluje harmonično in ne povzroča težav.

Vendar, če čeljust leži nepravilno, se lahko pojavi mučna bolečina. Situacijo lahko primerjamo, če skušamo 180 cm visokega človeka prisiliti, da stoji v sobi, ki je visoka 175 cm. V takem položaju lahko brez težav ostane nekaj časa, vendar vse skupaj kmalu postane mučno. Podobno je s čeljustjo, ki ni v pravi legi. Mišičje se ji mora stalno prilagajati. Posledice so iste kot pri visokem človeku pod nizkim stropom — pojavi se bolečina.

Revija The American Equilibration Society poudarja, da se pri napačnem položaju čeljustnih sklepov, lahko pojavi ”zelo hud psihični stres, ker telo na noben način ne najde olajšanja“. V nasprotju s poškodovanim udom, ki lahko počiva, sta čeljustna sklepa in z njim povezano mišičje aktivna ves čas, noč in dan.

Newyorški zobozdravnik Harold Gelb, strokovnjak za TMJ težave, je posledice takšnega stalnega stresa zaradi sklepa in mišičja, takole komentiral: ”Stres povzroči, da že napete mišice na glavi, vratu in ramenih zgrabi krč. Zaradi napetosti se pretok v mišicah zmanjša, in kjer je slabši pretok, se zaradi metaboličnih odpadkov v tkivu pojavijo točke, kjer se sprošča napetost. Sprožne točke pa povzročijo bolečine po vsem telesu; točka v rami lahko povzroči bolečino v glavi, podobno migreni . . . Ker se stres največkrat pojavi zaradi nepravilno ležečih čeljustnih centrov v tkivu glave, vratu in ramen, se največ simptomov pojavlja v teh predelih.“

Kaj povzroča TMJ motnje?

Kako pa se ti sklepi pravzaprav sprožijo v nepravilno lego? Včasih to lahko povzroči udarec v glavo, vrat ali čeljust. Nepravilno žvečenje ali požiranje je prav tako lahko vzrok. Največkrat pa se seveda pojavi zaradi tega, ker spodnji in zgornji zobje ne nalegajo pravilno.

Pogosto pa so vzrok nepravilne lege čeljustnih sklepov slabe ustne navade, kot na primer brušenje ali škripanje z zobmi, stiskanje pipe, grizenje svinčnika ali pa kulija. Vzrok je lahko tudi nepravilna drža, ko na primer slonimo zgrbljeni čez mizo ali pa podpiramo brado.

Ameriško zobozdravniško združenje razlaga, da se takrat, ko so čeljustne mišice in sklepi nezmožni pravilnega skupnega delovanja, pogosto pojavi mišični krč. Ta povzroči bolečino, občutljivost in poškodbe tkiva. Ko se sklepi in mišičje poškodujejo, se njihova nesposobnost pravilnega delovanja nadaljuje. Vse skupaj povzroča še hujše krče, večje bolečine in težje poškodbe.

Kaj lahko narediš sam?

Kako se lahko TMJ bolečino prepreči? Včasih pomaga moker topel obkladek čez obraz. Pravtako lahko v nekaterih primerih pomagajo nekatera zdravila, vendar ima takšno zdravljenje le kratkočasne koristi. Najti pravo zdravilo v glavnem vključuje popraviti slabe navade, ki povzročijo stres čeljustnih sklepov, njunih povezujočih kit, mišic, živcev in drugega. Morda pa je potrebno celo spremeniti lego čeljusti.

Posebno slaba razvada je brušenje in škripanje z zobmi. Normalno so zobje pri človeku rahlo narazen, razen pri žvečenju in požiranju. Vendar približno 40 odstotkov ljudi s TMJ težavami navadno stiska svoje zobe, ko naj bi bili ti narazen, še posebno po noči med spanjem. Običajno je navada stiskanja zob posledica duševnega stresa ali pa okvar na zobeh.

Kaj se torej lahko naredi proti stiskanju zob? Nekateri so se te navade uspeli rešiti z zmanjšanjem ali pa odstranitvijo duševnih pritiskov, ki so to povzročili. Zobozdravniki lahko pomagajo tako, da popravijo površino zobnega ugriza s tanko zobno prevleko, s katero se doseže čim boljši rezultat. Predvsem ponoči ta plastična zobna priprava zavaruje zobe pred nepravilnim nalaganjem. Pogosto lahko nošenje takšne priprave takoj izboljša stanje.

Obstajajo pa še druge možnosti, s katerimi lahko zmanjšaš napetost v čeljustih. Izogibaj se podpiranju brade. Ne povešaj se čez mizo in z ramo ne stiskaj telefona k bradi. Zavestno sproščaj čeljusti in jih kontroliraj. In ne grizi svinčnika ali kulija.

Kaj lahko naredi tvoj zobozdravnik?

Če že trpiš zaradi TMJ bolečin, boš prav gotovo potreboval zobozdravniški pregled. Ker položaj zob pri zaprtih ustih določa položaj čeljusti, lahko zobozdravnik popravi zobe in njihov stik. To lahko naredi z brušenjem ali nadgrajevanjem določenih zob — proces se imenuje izenačavanje. To omogoči, da se čeljust pravilno in primerno namesti. Izenačavanje zahteva čas in spretnega zobozdravnika, postopek pa je običajno za pacienta neboleč.

Rezultati so pogosto presenetljivi. Robert, ki smo ga omenili na začetku, je svoj ugriz popravil na ta način. ”Kar naenkrat sem se počutil kot, da imam polna usta novih zob,“ je dejal. ”In kar je najpomembnejše, nič več ni bilo glavobola.“ Nekdo drug pa je pojasnil: ”Počutiš se, ko da bi imel povsem nova usta.“

Kljub uspehom pri zdravljenju tistih, ki imajo TMJ sindrom, pa se ga še zdaleč povsem ne razume. Kaj, na primer, je natančen vzrok teh simptomov? In zakaj nekateri, ki imajo povsem skrivljeno čeljust, zaradi sindroma sploh ne trpijo, medtem ko nekateri, ki imajo čeljust le malce zamaknjeno, trpijo zaradi neznosnih bolečin? Ali je vzrok osebnost? Pa tudi, na kakšen način se bolečina seli iz enega dela telesa na drugega?

Odgovore na ta, kot tudi na druga vprašanja, so raziskovali in pojasnjevali zdravniki zobozdravstva. Vendar pa je tu Nekdo, ki popolnoma pozna delovanje in zapletenost človeškega telesa. On je obljubil, da bo nepopolnost, ki človeštvu povzroča bolečine in trpljenje, odstranil. (Razodetje 21:4)

Do takrat pa, če sumiš, da imaš TMJ sindrom, obišči zobozdravnika, ki velikega goljufa pozna. On ali pa ona ti lahko pomagata.

[Podčrtne opombe]

[Okvir na strani 22]

Ali je tvoja čeljust v nepravilni legi?

Če na spodnja vprašanja odgovoriš z da, potem bo to držalo.

1. S prsti pritisni na obe strani obraza pod ušesi, kjer lahko čutiš čeljustni sklep. Sedaj večkrat odpri in zapri usta. Ali čutiš kakšno zatikanje, prasketanje ali pokanje v sklepu?

2. V vsako uho nežno pritisni svoja mezinca. Ponovno odpri in zapri usta. Čutiš lahko čeljustnico, ki pritiska na prste. Ali na kakšni strani pritiska bolj kot na drugi? Ali pri tem čutiš kakšno bolečino?

3. Ali imaš včasih težave pri odpiranju ust, ali pa občutiš bolečino pri močnejšem odpiranju ust?

4. Ali občutiš pritisk oziroma bolečino okoli čeljusti, obraza ali ušes?

5. Ali čutiš bolečine pri žvečenju ali zehanju?

6. Ali v spanju zobe stiskaš in z njimi škrtaš? (Eden izmed indikatorjev je vnetje in utrujenost čeljusti, ko se prebudiš.)

7. Ali se ti čeljusti zatikajo tako, da svojih ust ne moreš odpreti ne zapreti?