Zakaj Bog dopušča trpljenje

”Ni . . . v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje. Kaznuj me Gospod [Jehova, NS].“ — Jeremija 10:23, 24.

GORNJE besede so bile napisane tisočletja po ustvaritvi človeka. Jeremija je spoznal, da je bila človeška zgodovina do njegovih dni, v primerjavi z izvrstnim začetkom, ki ga je Bog dal našima prastaršema, prava tragedija.

Jeremijeva zapažanja je potrdilo nadaljnih 2 500 let človeške zgodovine, kar je je preteklo od tedaj. Človeška tragedija se je le še povečala. Kaj je bilo narobe?

Zloraba svobodne volje

Naša prastarša sta vsekakor pozabila, da nista bila ustvarjena tako, da bi lahko srečno živela brez Boga in njegovih zakonov. Menila sta, da lahko svoje življenje izboljšata in odločila sta se, da bosta postala neodvisna od Boga. Toda, to je pomenilo zlorabo njune svobode. Prestopila sta od Boga postavljene meje svobodne volje. (1. Mojzesova 3. poglavje)

Zakaj pa ni Bog Adama in Eve enostavno uničil in poizkusil z novim človeškim parom? Pri tem je šlo za dvom v njegovo vesoljno suverenost in njegov način vladanja. Kot Vsemogočni Bog in Stvarnik vseh stvarjenj je imel pravico do vladanja nad njimi, ker pa je najmodrejši, je njegova vladavina najboljša za vsa stvarjenja. Da, oporekalo se je njegovemu vladanju.

Ali bi lahko človek dosegel kaj boljšega od Božje vladavine? Stvarnik je gotovo poznal odgovor na to vprašanje. Najboljši način, da bi to ugotovili tudi ljudje, pa je bil ta, da jim je Bog dopustil neomejeno svobodo, po kateri so hrepeneli. Torej je eden od razlogov Božjega dopuščanja hudobije in trpljenja ta, da bi se ljudje povsem prepričali, če so njihove vladavine lahko uspešne neodvisno od njega.a

Adam in Eva sta prinesla trpljenje sebi in svojemu potomstvu. Žela sta, kar sta posejala. (Galačanom 6:7) ”Popačeno so ravnali ž njim, ne kot njegovi [Božji] otroci, madež je na njih: izprijen rod so in zvit.“ (5. Mojzesova 32:5)

Naša prastarša sta bila posvarjena, da neodvisnost od Božje vladavine pomeni njuno smrt. (1. Mojzesova 2:17) Tako je tudi bilo. Ko sta zapustila Boga, sta se odvrnila od svojega izvora zdravja in življenja. Pričela sta propadati, vse dokler ju ni premagala smrt. (1. Mojzesova 3:19)

Tedaj je Bog človeški družini odmeril dovolj časa, da se izkaže, ali lahko zadovolji kakšna politična, družbena ali gospodarska ureditev, ki bi si jo izmislila neodvisno od njega. Ali bo katera od teh ureditev omogočila srečen, miroljuben svet brez zločinov in vojn? Ali lahko katera zagotovi gmotno blagostanje za vse? Ali bo kakšna teh vladavin sposobna odstraniti bolezni, staranje in smrt? Le Božja vladavina lahko uresniči vse to. (1. Mojzesova 1:26-31)

Kaj nas nauči preteklost

Zgodovina je že kmalu dokazala resničnost besed iz Lista Rimljanom 5:12: ”Na vse ljudi [je] prišla smrt.“ Isti citat še pojasni: ”Po enem človeku [je] prišel greh na svet in po grehu smrt.“ Ko sta se naša prastarša uprla Božjemu vladarstvu, sta postala duševno in telesno manjvredna. Ta pomanjkljivost je bila vse, kar sta lahko zapustila svojim potomcem. Zato smo se vsi rodili pomanjkljivi in smo podvrženi boleznim in smrti.

Preteklost je pokazala, kako grozni so grešni ljudje drug z drugim. Zagrešili so brezštevilne brutalne vojne, rasno sovraštvo, versko nestrpnost in inkvizicije, grozljive zločine vseh vrst, bili sebični in pohlepni. Razen tega nešteto milijonov ljudi pestita revščina in lakota.

V teku tisočletij je človek poskusil vse možne oblike oblasti. Toda ne eni ne drugi ni uspelo zadovoljiti človeških potreb. V zadnjem času so v mnogih državah zavrgli komunistične vladavine. V demokratičnih državah so se razmahnili kriminal, revščina, gospodarska nestabilnost in korupcija. Da, vse oblike človeških vladavin so se izkazale za pomanjkljive.

Nadalje je Bog človeštvu dopustil čas, v katerem je lahko doseglo vrhunec svojih znanstvenih in gmotnih prizadevanj. Toda, ali dejstvo, da so lok in puščico zamenjale rakete z jedrskimi glavami, da so ljudje sposobni poleteti v vesolje, niso pa v stanju živeti v miru na zemlji, dejstvo, da se zaradi kriminala milijoni bojijo zvečer hoditi po cesti, zares pomeni napredek?

Preteklost je pokazala, da tako kot človeštvo ni zmožno živeti brez hrane, vode in zraka tudi ni sposobno ’uravnavati svojih stopinj‘. Ustvarjeni smo bili tako, da smo odvisni od hrane, vode in zraka, prav tako pa tudi od vodstva našega Stvarnika. (Matej 4:4)

S tem, ko je Bog dopustil hudobijo in trpljenje, je enkrat za vselej pokazal, kako bedne posledice povzroči zloraba svobodne volje. Svobodna volja je tako dragocen dar, da jo Bog človeštvu ni vzel, pač pa mu je dovolil, da vidi, kaj pomeni njena zloraba.

V delu Statement of Principles of Conservative Judaism (Pojasnilo načel konservativnega judaizma) o svobodni volji piše: ”Če ljudje ne bi imeli možnosti nepravilno se odločiti, medtem ko se soočajo z dobrim in zlim, bi bila zamisel o svobodni izbiri v celoti nesmiselna. . . . Velik del trpljenja na zemlji je neposredna posledica zlorabe svobodne volje, ki nam jo je podaril Bog.“

Jeremija je imel gotovo prav, ko je rekel: ”Ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.“ Tudi Salomon je imel prav, ko je rekel: ”Človek vlada ljudem v njih nesrečo.“ (Propovednik 8:9)

To dejstvo še podkrepi človekova nesposobnost, da bi izkoreninil trpljenje. Niti Salomon, z vso svojo modrostjo, bogastvom in močjo, ni mogel odstraniti bede, ki jo je prineslo človeško vladanje.

Toda, kako bo Bog odstranil trpljenje? Ali bo človeštvu sploh kdaj nadomestil trpljenje, ki ga je moralo prenašati?

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 9]

Bog je ljudem omogočil popoln začetek, toda zgodovina pokaže, da od Boga neodvisno človeštvo ni sposobno uspešno ’ravnati svojih stopinj‘