Prodajalci smrti — ali ste kupec?

»Vsak kadilec je posvarjen o vseh nevarnostih, ki lahko povzročijo smrt. Tudi jaz sem tega mnenja. Mislim, da kajenje ubija. Vsak bedak, ki vleče in vdihava dim, hoče trpeti. V svojem življenju nisem pokadil niti ene cigarete.

S tem sem obogatel . . . To deželo smo zgradili s prodajo tobaka bedakom po svetu.« (James Sharp, dolgoletni proizvajalec iz Kentuckyja v delu »Trgovci smrti — ameriška tobačna industrija«, avtor Larry C. White.)

TO odkrito opozorilo veliko pove, toda odprta ostajajo številna vprašanja. Zakaj po svetu kadi več kot milijarda ljudi? Kaj jih sili, da nadaljujejo z navado, za katero vemo, da je smrtonosna? Navsezadnje je zgodba s tobakom podobna zgodbi z mamili — ponudba in povpraševanje. Če ni donosnega tržišča, se ponudba zmanjša. Zakaj torej ljudje kadijo?

Ključna beseda je zasvojenost. Ko se telo navadi na nikotin, se potreba po njem stalno ponavlja. Zasvojenost spremlja še navada. Določene situacije, povezane z navado, vzbudijo željo po cigareti. Pojavi se, brž ko vstanemo, ali pa ob jutranji kavi, ob požirku po kosilu, kadar smo nervozni, v družbi ob delu ali pa pri sprostitvi. Željo po dimu sproži še na ducate drugih, navidezno nepomembnih navad.

Zakaj nekateri kadijo

Da bi razumeli, zakaj ljudje kadijo, je Prebudite se povprašal nekatere bivše kadilce. 50-letni Ray na primer, nekdanji častnik ameriške mornarice, je razložil: »Kaditi sem začel, ko sem bil star okoli 9 let, resen kadilec pa sem postal pri dvanajstih. Spominjam se, da so me zaradi kajenja vrgli iz tabornikov.«

Prebudite se: »Zakaj vas je kajenje zamikalo?«

Ray: »Hotel sem biti pravi moški. Veste, kajenje je bilo moška stvar. Spominjam se, da so takrat reklame kazale, kako kadijo gasilci in policaji. Kasneje sem v mornarici opravljal zelo odgovorno navigacijsko delo, zato sem mislil, da mi bo kajenje pomagalo v stresnih situacijah.«

»Pokadil sem kakšno škatlico in pol na dan [30 cigaret]. Dneva nisem začel brez cigarete. Seveda sem dim vdihaval. Če ne inhaliraš, je kajenje nesmiselno.«

Bill, petdesetletni poklicni igralec iz New Yorka, je povedal nekaj podobnega: »Začel sem kot trinajstletni otrok. Hotel sem biti odrasel. Ko me je zagrabilo, nisem mogel prenehati. Cigareta mi je bila kot prijatelj. Tudi če sem šel zvečer že spat in sem se spomnil, da nimam cigaret, sem se oblekel in ne glede na vreme šel ter si kupil cigarete za naslednji dan. Dnevno sem pokadil eno ali dve škatlici cigaret. Priznam, da sem bil zasvojen. Obenem sem tudi precej pil. Oboje gre skupaj, posebej v barih, kjer sem zabil veliko časa.«

Amy je začela kaditi z dvanajstimi leti kot mlado, odraščajoče dekle. »V začetku je bilo zanimivo. Ko sem bila stara 15 let, mi je umrl oče. Zaradi prizadetosti me je še bolj gnalo h kajenju. S časom so name naredile velik vtis reklame, posebej tale: ‚Punca, ti boš veliko dosegla‘. V življenju sem hotela uspeti. Učila sem se za medicinsko sestro. Kmalu sem pokadila po tri škatlice cigaret na dan. Najraje sem kadila po večerji ali kadar sem telefonirala, to pa je bilo velikokrat.« Ali je začutila kakšne zdravstvene težave? »Zjutraj sem kašljala, bolela me je glava in telesno sem se hitro izčrpala. Zasopla sem bila že, če sem šla po stopnicah do svojega stanovanja. Stara pa sem bila komaj 19 let!«

Harley, nekdanji vojaški pilot v mornarici, ki je sedaj star dobrih 60 let, je začel kaditi med veliko gospodarsko krizo, ko je bil star pet let! Zakaj je kadil? »V Aberdeenu, v Južni Dakoti, kjer sem živel, so kadili vsi otroci. Če si kadil, si bil sila.«

Harley je povedal naravnost, zakaj je kadil. »Zame je bilo kajenje pravi užitek. Dim sem potegnil globoko v svoja pljuča, ne da bi ga izdihnil. Potem sem rad puhal dimne obročke. Brez cigaret nisem mogel nikamor. Dan sem začel s cigareto in ga tako tudi končal. V mornarici sem dnevno pokadil dve do tri škatlice cigaret, za povrh pa še škatlo cigar na mesec.«

Bill, Ray, Amy in Harley so opustili kajenje. Opustili so ga tudi mnogi drugi — samo v ZDA jih je s kajenjem prenehalo prek 43 milijonov. Toda prodajalci tobaka ne odnehajo. Znova in znova iščejo nova tržišča.

Ali si TI njihova tarča

Ker je v industrijskih deželah vse manjše število moških kadilcev in ker vse več strank izgubijo zaradi naravne smrti ali pa zaradi kajenja, iščejo tobačne družbe nova tržišča. Da bi povečale prodajo, so v nekaterih primerih spremenili reklamne prijeme. Pokroviteljstvo športskih prenosov, na primer teniškega ali golf turnirja, je zelo učinkovit način za prikazovanje domnevno čiste podobe kajenja. Drug prijem za osvajanje tržišča je iskanje tarč. Ali si ti eden izmed možnih kupcev?

Tarča številka ena so ženske. Manjšina žensk je kadila že dolga desetletja, spodbujale pa so jih vzornice v raznih filmih, kot na primer Gloria Swanson, ki je že leta 1917 kadila kot 18-letno dekle. Zakaj je to dekle zaigralo svojo prvo vlogo, je povedal direktor filma: »Tvoji lasje, tvoj obraz, kako sediš, kako kadiš cigareto . . . Ti si ravno to, kar iščem.«

V 1940-tih letih je Lauren Bacall, ki je bila značilna po tem, da je igrala v filmih skupaj s svojim možem, strastnim kadilcem Humphreyem Bogartom, prav tako postala privlačen vzor za kadilke. Vendar so kadilke običajno zaostajale za moškimi pri nakupih cigaretnih izdelkov. Podobno sliko je kazala tudi statistika o raku pri ženskih. Zadnje čase pa hitro narašča število kadilk in tudi pljučni rak.

V zadnjih letih se med reklamami pojavlja nova smer, ki s spretnim reklamiranjem tobačnih izdelkov poudarja enakopravnost žensk v družbi. V čem je bistvo sporočil, ki so namenjena ženskam? Družba Philip Morris, ki izdeluje različne tobačne izdelke, prodaja cigarete »Virginia Slims,« ki so namenjene modernim ženskam. Njihovo reklamno sporočilo je takšno kot je bilo všeč Amy: »Punca, daleč boš prišla.« Reklama prikazuje izumetničeno podobo moderne ženske s cigareto med prsti. Toda nekatere ženske bi se morale vprašati, kako daleč so prišle. V zadnjih dveh letih je namreč smrtnost pri ženskah zaradi pljučnega raka večja kot zaradi raka na dojki.

Drug cigaretni izdelek ženskam ponuja popust: »5 zastonj za eno škatlico!« »50 zastonj za omot!« Nekatere ženske revije ponujajo kupone, s katerimi lahko dobijo škatlico cigaret zastonj!

Naslednji lahek način za spodbujanje privlačnosti cigaret je spolnost. Neki izdelek vabi: »Poiščite večji užitek.« Reklama je napisana kot oglas za zmenek: »ŽELIM — visoko, temnopolto tujko za trajno zvezo. Prijetnega videza, obvezno z dobrim okusom. Šifra: želim spoznati zadovoljstvo v kajenju.« Reklamirana cigareta je »velika«, zavita v temen papir. Zvita povezava?

Naslednja past za ženske je zveza z modo. Za neki cigaretni proizvod vzklikajo: »Počastimo slog in okus s cigareto YVES SAINT LAURENT.« Druga vaba je namenjena vsem, ki pazijo na vitko linijo. Reklamna slika prikazuje vitek model, za cigareto pa pravi: »Ultra ozka — najožji stil.«

Zakaj so se proizvajalci cigaret osredotočili na ženske? Na bistvo opozarja Svetovna zdravstvena organizacija, ko pravi, »da v nerazvitih deželah kadi več kot 50 odstotkov moških in le 5 odstotkov žensk, medtem ko v razvitih deželah kadi 30 odstotkov moških in žensk«. To je ogromno nenačeto tržišče in ne glede na ceno in zdravje obstajajo možnosti za velike zaslužke. Prodajalci tobaka žanjejo velike uspehe. New York Times je januarja 1989 pisal o ugotovitvah najvišjega zdravnika uradnika, da ‚otroci, posebej dekleta, kadijo v rosnih letih‘, kamor sodijo tudi šoloobvezni otroci. Drugi vir navaja, da je v ZDA zadnja leta število najstnic s cigareto v roki naraslo za 40 odstotkov. Vendar pa ženske niso edine tarče prodajalcev smrti in bolezni.

Rasa kot tarča

V svoji knjigi »Trgovci s smrtjo — ameriška tobačna industrija«, Larry C. Whitte poudarja: »Črnci so dobri kupci cigaretnih izdelkov. Statistika državnega centra za zdravstvo kaže, da [v ZDA] od leta 1986 kadi večji odstotek črncev kot belcev. Ni presenetljivo, da črnci kadijo več kot belci, saj so posebna tarča cigaretnih reklam.« Zakaj so posebna tarča? The Wall Street Journal razlaga, da so »skupina, ki pri upiranju navadam zaostajajo za drugimi.« Torej je črna stranka običajno »lojalna« stranka, ‚dokler nas smrt ne loči‘.

Kako se tobačna industrija osredotoči na črnsko prebivalstvo? Avtor White pravi: »Reklame za cigarete so v revijah za črnce, kot na primer Ebony, Jet ali Essence, številnejše. Tobačne tvrdke so samo v letu 1985 za reklamiranje cigaret v reviji Ebony uporabile 3,3 milijonov dolarjev.« Neka tobačna družba vsako leto prireja modno prireditev, ki je namenjena tržišču za črnke. Cigarete ponujajo zastonj. Neka družba je nekoč nastopala kot pokrovitelj jazz festivala, danes pa podpira glasbene festivale, ki so priljubljeni med črnci. Kako pomembno je tržišče črnskega prebivalstva? Zastopnik Philipa Morrisa pravi: »Črnsko tržišče je zelo pomembno, ker je zelo veliko.«

Obstaja še eno tržišče, ki je zelo pomembno za tobačne velikane — ne samo rasa ali skupina, ampak celi narodi!

[Poudarjeno besedilo na strani 7]

»Cigareta mi je bila kot prijatelj«

[Okvir na strani 9]

KAJENJE in Buergerjeva bolezen

Nedaven primer iz Kanade, o katerem je pisala revija Macleans’ osvetli še eno bolezen, do katere pride zaradi kajenja. Roger Perron je začel kaditi, ko je bil star 13 let. Pri sedemindvajsetih letih je zbolel za Buergerjevo boleznijo, zaradi česar so mu morali pod kolenom odrezati eno nogo. Opozorili so ga, da se bo bolezen ponovila, če bo nadaljeval s kajenjem. Macleans’ poroča: »Toda Perron se ni zmenil za opozorila, zato so mu leta 1983 zdravniki morali odrezati še drugo nogo. Po tem je Perron . . . končno le prenehal s kajenjem.« Sedaj toži tobačno industrijo za odškodnino.

Kaj je Buergerjeva bolezen? »Najpogosteje prizadane moške, ki kadijo. Značilno za to bolezen je vnetje arterij, žil in živcev, zaradi česar se odebelijo stene krvnih žil, ki se prepojijo z belimi krvnimi celicami. Prvi znaki so modrenje prstov na roki in na nogi ter hladen občutek v oboleli okončini. Ker so vneti tudi živci, se lahko pojavijo ostre bolečine, majhne krvne žile, ki jih ti živci nadzorujejo, pa se skrčijo. Pretirano aktivno simpatitetično živčevje povzroča zelo močno potenje nog, četudi ima bolnik občutek, da so hladne. Ishemični tvori in gangrena sta pogosti posledici razvijajoče se Buergerjeve bolezni.«

»Vzrok za Buergerjevo bolezen je neznan, toda odkar se pojavlja večinoma pri mladih kadilcih, so prepričani, da jo povzroča nekaj, kar je v cigaretah. Najpomembnejši način zdravljenja je prenehanje s kajenjem.« (Kurziv naš.) (The Columbia University College of Physicians and Surgeons Complete Home Medical Guide)

[Okvir na strani 9]

KAJENJE in srčni napad

»Čeprav se večina ljudi zaveda povezanosti med kajenjem, pljučnim rakom in ostalimi pljučnimi boleznimi, pa se mnogi še vedno ne zavedajo, da predstavlja kajenje največjo nevarnost za srčni napad. Pravzaprav . . . najvišji zdravnik uradnik ocenjuje, da vsako leto zaradi bolezni srca in ožilja kot posledice kajenja umre 225 000 Američanov — veliko več kot jih zaradi kajenja skupno umre za rakom in ostalimi pljučnimi boleznimi.«

»Kadilci velikokrat sprašujejo, ali nizka količina katrana in nikotina v cigaretah zmanjšuje tveganje bolezni srca in ožilja. Zdi se, da je odgovor ‚ne‘. Nekatere cigarete s filtrom povečujejo količino vdihanega ogljikovega monoksida, tako da so za srce veliko bolj škodljive, kot pa cigarete brez filtra.« (Kurziv naš.) (The Columbia University College of Physicians and Surgeons Complete Home Medical Guide.)

[Slika na strani 8]

Reklame za cigarete ciljajo na ženske in uspevajo