Zdravje za vse — osnovna potreba

SODOBNA medicina je zelo napredovala. Zdaj ni več skrivnost, kako je prišlo do epidemij v preteklosti. Veličasten napredek je pripeljal do današnjih medicinskih čudežev.

Zdravstveni problemi pa nas še zmeraj vznemirjajo. V 1978. letu, ko je bila konferenca o osnovnem zdravstvu, je 80 odstotkov kmečkega in revnega prebivalstva še vedno brez kakršnegakoli zdravstvenega varstva, in 30 otrok od 31, ki jih je tisto leto umrlo pred petim letom starosti, je bilo iz revnih držav. V »razvitih« deželah pa grozi življenju pomanjkljiva ali sploh nikakršna skrb za okolje, onesnaženje in nevarni odpadki.

Odsek svetovne zdravstvene organizacije za Evropo do leta 2000 ni predvidel zdravja, ampak krizo. 1983. leta je ta odsek denarno podprl izdajo knjige Health Crisis 2000, avtorja Petra O’Neilla, ki govori o »srhljivem spoznanju«, da se je v civilizirani svet prikradla cela vrsta »novih bolezni.« Katere pa so te bolezni? Sem šteje ta knjiga vpliv okolja na nastanek rakavih obolenj, srčne bolezni, zasvojenost z mamili, duševne bolezni, bolezni, ki se prenašajo s spolnimi stiki, »samomorilsko slo kadilcev in pijancev« in »epidemijo prometnih nesreč, ki nam jemljejo življenja in suše naše finančne zmožnosti.« Te »bolezni bogatih družb« posegajo zdaj tudi po revnejših deželah.

Sodobni problemi

Oglejmo si zdaj nekaj teh sodobnih problemov:

RAK je v ZDA drugi največji vzrok smrti. Prizadene vsakega četrtega Američana. Po svetu trpi za to boleznijo kakih 40 milijonov ljudi. Vzrokov zanjo je na pretek.

ONESNAŽENJE. Nevarni izdelki in strupeni odpadki okužujejo naše okolje. Pesticide najdemo že v hrani. Reke in morja so zastrupljena. Ponekod je zastrupljena že celo podtalnica.

ZASVOJENOST Z MAMILI. Knjiga Health Crisis 2000 pravi tej zasvojenosti »počasno drsenje v pekel.« V njej tudi piše, da je »proces razpadanja mladih možgan in mladega telesa ... tako strašen in rehabilitacija tako dolgotrajna in težavna za pacienta in zdravnika, da stvar terja prav posebno preiskavo.«

SPOLNE BOLEZNI. Ker je morala padla silno nizko, se je razširjenost spolnih bolezni približala točki, ki bi jo lahko imenovali že pandemija — torej bolezen, s katero je okužen cel svet. Glasilo World Health pravi, da »so se te bolezni med prebivalstvom že tako razširile, da je vsaka spolno aktivna oseba, (ki ima več spolnih partnerjev) že potencialni okuženec«.

ALKOHOLIZEM. Marsikje so vrste alkoholikov popestrile še ženske, odraščajoči in celo že majhni otroci. Pravijo, da 40 odstotkov vseh prometnih nesreč zakrivi alkohol. Tudi občasni pivec lahko ugonobi svojo družino, ko skuša dokazati svoje sposobnosti za volanom.

SODOBNI PROMET. Prikladnost sodobnega potovanja je omogočila hitro razširjanje epidemij. AIDS in proti penicilinu odporna gonoreja sta se razširila po vsem svetu prav zaradi potovanj; za te bolezni pravijo, da so »prav pri vrhu dramatičnih sprememb v značilnostih dvajsetega stoletja.«

PREBIVALSTVO. Eksplozija prebivalstva in naglo preseljevanje ljudi iz kmečkega okolja v že tako prenaseljena mesta svetovne zdravstvene probleme še dodatno zaostrujeta. 1983. leta je imelo 26 mest že najmanj pet milijonov prebivalcev. Do leta 2000 bo takih mest 60. Glasilo World Health pravi, da bo več kot milijardo ljudi »v mestnih predelih živelo v popolni revščini.« Robert McNamara, bivši predsednik Svetovne banke, je svaril: »Če mesta ne bodo bolj odločno opravila z revščino, bo revščina še bolj odločno opravila z mesti.«

Tako je cilj »zdravje za vse« kljub trudu in predanosti nekaterih zavzetežev komajda dosegljiv. Pravzaprav tega gesla sploh ne smemo jemati dobesedno. Ne gre namreč za to, da bi bili vsi zdravi, ampak da bi bila osnovna zdravstvena nega na voljo vsem. V brošuri, ki jo je izdala Svetovna zdravstvena organizacija, je za cilj postavljen poskus, da bi »zdravstveno oskrbo enakomerno porazdelili, ... da bi bil vsakdo deležen osnovne zdravstvene nege, ... in da bi ljudje bolj kot zdaj« odpravljali vzroke bolezni in blažili njihove posledice.