Kjer se Sveto pismo dotakne znanosti, je tudi samo znanstveno

»V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.« (1. Mojzesova 1:1) Znanstveniki učijo o nastanku, o prapoku.

»On ... obeša zemljo nad ničem.« (Job 26:7) Egipčani so mislili, da je zemlja podprta s stebri; Grki so pravili, da jo nosi Atlas; drugi so trdili, da jo nosi slon.

V osmem stoletju pred našim štetjem je Izaija pisal, da Jehova »prestoluje nad krogom zemlje«. Kot je ugotovljeno v Wilsonovih Študijah besed Starega testamenta, lahko hebrejska beseda hhug, ki je prevedena s krog, pomeni tudi kroglo. Zato Moffatov prevod Svetega pisma zapiše v Izaiju 40:22 takole: »On stoluje nad zemeljsko kroglo.«

Sveto pismo pravi: »Zvezda se od zvezde razlikuje po sijaju.« Znanstveniki zdaj vedo, da obstajajo modre zvezde, rumene zvezde, bele pritlikavke, nevtronske zvezde in še druge. (1. Korinčanom 15:41)

Stoletja preden so naravoslovci dognali pota selitev, je Jeremija zapisal (v sedmem stoletju pr. n. št.): »Celo štorklja pod nebom pozna svoj čas, golob, lastovka in žerjav se drže časa svojega prihoda.« (Jeremija 8:7)

Tisoč let pred Kristusom je Salomon v simboličnem jeziku pisal o cirkulaciji krvi. (Propovednik 12:6) Medicina je do tega spoznanja prišla šele v petnajstem stoletju našega štetja.

Mojzesov zakon (iz 16. stoletja pr. n. št.) je že odseval svarilo pred bakterijskimi boleznimi in to tisoče let pred Pasteurjem. (3. Mojzesova 13. in 14. poglavje)

Pripoved o ustvarjenju v Prvi Mojzesovi knjigi se sklada z današnjo biologijo — izpričano s fosili in s sodobno genetiko — saj pravi, da se življenje razmnožuje »po svoji vrsti«. (1. Mojzesova 1:12, 21, 25)

Genetski zapis v oplojenem človeškem jajčecu vsebuje program za vse telesne dele, še preden se človek sploh pojavi. Poglejmo v Psalm 139:16: »Zarodek moj so videle tvoje oči, in v knjigo tvojo je bilo vpisano vse to; dnevi so mi bili določeni, ko še eden od njih ni bil napočil.«