Skrivnost dolgega življenja

NORMALNO je, da si človek želi dolgo, dolgo živeti. Kako dolgo življenje pa lahko pričakuješ? Kaj omejuje dolgost človeškega življenja? Ali lahko karkoli narediš, da bi si ga podaljšal? Kakšna je skrivnost dolgega življenja? To so vprašanja, vredna premisleka in če boš poznal odgovore, ti bodo le-ti pomagali, da boš živel dlje, kot pa sedaj sploh izgleda mogoče.

Prej, preden bomo poiskali odgovore na ta vprašanja, moramo poznati razliko med dvema pomembnima pojmoma: tj, »življenjska doba« in »pričakovana dolžina življenja«. Življenjska doba je biološka meja trajanja življenja. Pričakovana dolžina življenja pa pomeni število let, ki bi jih naj doživela skupina ljudi, rojenih ob istem času. Na žalost pa je v preteklosti pričakovana dolžina življenja ljudi bila daleč izpod njihove odmerjene biološke življenjske dobe.

Pričakovana dolžina življenja v različnih obdobjih

»Človek v svojem življenju vidi in doživi toliko hudega, da mu je že to preveč. Zato mislim, da naj bi bila dolžina človekovega življenja kakšnih sedemdeset let.« Tako je dejal Solon, atenski politik in grški zakonodajalec, in res je tako, dolžina življenja dosega kakšnih 70 let. Toda, če pogledamo v zapiske o pokopih, ki datirajo iz leta okrog 400 pred n. št., vidimo, da je bila dolžina življenja v Grčiji v tedanjem obdobju približno 29 let.

Včasih, očitno tudi v drugih delih Evrope niso kaj prida dlje živeli kakor v Grčiji. Ker so skoraj vsi pomrli v takorekoč mladih letih, je povprečje pričakovane življenjske dobe bilo daleč pod številko, ki bi jo sicer doživeli po svoji biološki meji trajanja človeškega življenja. V okvirčku v tem sestavku lahko primerjate povprečno starost, v kateri so umirali v nekaterih evropskih deželah in lahko to primerjate s pričakovano dolžino življenja okrog 1900-tega leta in danes.

Kot lahko vidite iz številk v okvirčku, se je pričakovana dolžina življenja znatno dvignila v tem 20. stoletju. Zato se morda vprašuješ, za koliko se bo življenje še dalo podaljšati? Glede večje starosti, oziroma večje pričakovane dolžine življenja sta James F. Fries in Lawrence M. Crapo v njunem delu Vitality and Aging (Življenjska sila in staranje) zapisala:

»Povprečna dolžina življenja v Združenih državah Amerike se je povečala od 47 let, kolikor so doživeli ob prelomu stoletja, na 73 let, kolikor žive danes, kar je več kot 25 let več življenja. V vsem tem pa je res to, da je ta porast pričakovane dolžine življenja rezultat zmanjšanega števila prezgodnjih smrti in ne podaljšanja življenjske dobe. Predvidena dolžina pričakovanega življenja bo tem krajša, čim višje letnice so vzete za osnovo izračuna. Pri 40-tih, se na primer, pričakovana dolžina življenja poveča sorazmerno malo. Pri 75-tih letih pa je podaljšanje komaj zaznavno. Po 85-tih letih porasta ne moremo zagotovo določiti ... Najboljši izračuni, ki jih lahko naredimo, nam pokažejo le to, da je naravna življenjska doba človeka največ 85 let.« (Izdano 1981, 74. do 76. stran.)

Kako pa je z možnostjo podaljšanja življenjske dobe s primerno prehrano, vitamini, zdravili in podobnim? Na 18. strani svojega dela Fries in Crapo pojasnjujeta:

»Stoletja so alkimisti poskušali zvariti pomlajevalni napitek, vendar brez uspeha. Dobesedno stotine sestavin so rabili za to, tudi zelišča, mamila, vitamine, izvlečke živalskih celic, kislega mleka in raznih serumov in napojev, toda kakšnih pomlajevalnih učinkov niso dokazali. V naši deželi (ZDA) je tradicionalno kačje olje prišlo na slab glas, vendar so nam ostali vitamini. Ni še dolgo tega, ko je Aslanova v Romuniji izjavila, da je našla sredstvo, ki bo preprečilo staranje. To je bil Gerovital, čigar glavna sestavina je lokalni anestetik novokain, uporabili pa so ga pri zdravljenju Hruščova (1894–1971), Sukarna (1901–1970), Ho Ši Mina (1890–1969) in drugih ‚velikih‘ ljudi. Toda, pri tem seveda ni nobenih dokazov, da je to sredstvo bilo učinkovito in tako ni nobenega zanesljivega razloga, da bi verjeli, da je tudi res pomagalo. Osebe, ki smo jih navedli in so jih zdravili z gerovitalom, so vse umrle, in celo niso dosegle velike starosti.

»Leta 1974 sta Packer in Smith objavila v prestižnem ameriškem znanstvenem časopisu rezultate poskusov, ki naj bi pokazali, da vitamin E znatno podaljša normalno življenjsko dobo človeških celic vzgojenih v laboratorijskih posodah. Kasneje sta preklicala to trditev, ker nista mogla, pa tudi nihče drug, dokazati rezultatov poskusa. Do danes nobena prehrana, način življenja, vitamini, zdravila ali toniki niso podaljšali življenjske dobe človeka. Od štirih milijard ljudi, ki so živeli in umrli, ni niti eden ostal živ zaradi še tako natančno odmerjene hrane, kemičnih odkritij in psihološkega načina življenja. Teh malo stoletnikov, ki sicer žive, pa še ni dokaz, da bi bilo podaljševanje življenja lahko delo, in da bo kdo to zmogel.«

Jasno je, da ljudje sami ne morejo podaljšati svoje življenjske dobe, res so zmanjšali število smrti zaradi otroških bolezni, toda s tem so le poboljšali pričakovano dolžino življenja. S človeškega gledišča je torej upanje na podaljšanje življenjske dobe kaj medlo. Toda, ne glede na to, obstoja zanesljivo upanje, da bo človeška življenjska doba daljša. Kako bi to bilo mogoče?

Podaljšanje človekove življenjske dobe

Pred skoraj 2000 leti je Jezus Kristus vprašal: »Kdo izmed vas pa more, kljub vsej zaskrbljenosti podaljšati življenje za en sam trenutek?« (Luka 12:25, JP) Nihče, seveda! Vendar je Jezus sam odgovoril: »Kar je nemogoče pri ljudeh, je mogoče pri Bogu.« (Luka 18:27, JP)

Bog je prvotno človeku namenil, da bi večno živel. Prvi človek Adam je imel možnost neomejene dolžine življenjske dobe, seveda če bi bil poslušen Bogu. (1. Mojzesova 2:15–17) Pa ni bil poslušen, zato je zapravil to možnost, od njega pa je vse potomstvo podedovalo greh in smrt. (Rimljanom 5:12)

Mnogi patriarhi, ki so živeli pred potopom, ki so bili, lahko bi rekli, bližje Adamovi popolnosti, so imeli možnost, da bi doživeli 1000 let. (1. Mojzesova 5:5–31) Po potopu pa se je življenjska doba človeka hitro skrajševala, tako da je Mojzes že lahko napisal: »Dnevi naših let – vseh jih je sedemdeset ali, ako smo prav krepki osemdeset let; in kar je naš ponos v njih, je le trud in težava.« (Psalm 90:10)

Kasneje je prerok Izaija napovedal, da bo Bog ‚smrt odstranil za vekomaj in vrhovni Gospod Jehova bo zagotovo obrisal solze z vseh lic‘. (Izaija 25:8) Ta obljuba je bila ponovljena v zadnji knjigi Biblije, v Razodetju, kjer piše, da bo Bog »obrisal vse solze z njih oči in smrti ne bo več, tudi ne bo več žalovanja, ne vpitja, ne bolečine«. (Razodetje 21:4, EI)

Ampak sedaj se boš morda vprašal: Kako pa bi jaz lahko podedoval te blagoslove, bodo prišli kar sami od sebe, ali pa moram kaj storiti, da bi jih dobil? Biblija nam o tem pove takole: »Kdor bo zmagal, bo tega deležen in njemu bom Bog in on bo meni sin. Bojazljivci pa in neverniki in ognušenci in nečistniki in čarovniki in malikovalci in vsi lažniki bodo imeli svoj delež v jezeru, kjer gori žvepleni ogenj; to je druga smrt.« (Razodetje 21:7, 8, EI)

Da bi smel večno živeti, moraš biti zmagovalec, tj. ne sme te premagati svet s svojimi deli, ki so našteta v Razodetju 21:8. Razen tega moraš spoznati Boga in njegovega Sina. (Janez 17:3)

Boš zmagovalec? Boš med tistimi milijoni ljudi, ki bodo podedovali večno življenje? Na ta vprašanja boš pravilno ‚odgovoril‘ z ustreznimi deli, oziroma življenjem.

[Okvir na strani 28]

Pričakovana dolžina življenja

Dežela v preteklostia okrog 1900 v današnjem času

Avstrija 37 40 73

Bolgarija 39 40 72

Francija 28 47 75

Grčija 29 40 74

Italija 27 45 74

Jugoslavija 33 52b 70

Madžarska 36 38 70

Romunija 34 42c 71

Španija 37 35 76

ZRN 35 47 73

Podatki so vzeti iz History of Human Life Span and Mortality (Zgodovina človeške življenjske dobe in mortalitete) od Gy. Acsádi in J. Nemeskéri, Budimpešta, 1970, stran 222 in iz dela Old Age Among the Ancient Greeks (Starost med antičnimi Grki), od Bessie E. Richardson, stran 234. Za čas okrog l. 1900 so vzeti podatki iz Demographic Yearbook (Demografska letna knjiga), 1967, od OZN, New York, 1968, strani od 722—38 in iz The Milbank Memorial Fund Quarterly (Milbankov četrtletni spominski sklad), zvezek 38, 1960, stran 132. Za današnji čas je vir podatkov The 1986 World Population Data Sheet (Svetovna zbirka podatkov populacije za leto 1986), ki jo je izdala Population Reference Bureau.

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 27]

»Stoletja so alkimisti poskušali zvariti pomlajevalni napitek, vendar brez uspeha«

[Vir slike]

The Bettmann Archive