Zakaj ljudje kadijo, in zakaj ne bi smeli kaditi

Lakota v Afriki je bila tema člankov z naslovnih strani časopisov, vendar je kajenje cigaret bilo tisto, ki je umorilo preko dva milijona ljudi. Lakota je zbudila veliko pozornost in spodbodla ljudi k ukrepanju, toda kajenje je le malo vzvalovalo gladino. Če bi prenehali uporabljati tobak, tedaj bi bil to največji »udarec mamilom« vseh časov, vendar ne pričakuj, da se bo to zlahka zgodilo. Proti temu delujejo močne sile.

KAJENJE je postalo svetovna epidemija. Več kot milijarda ljudi pokadi več kot 5 trilijonov cigaret na leto. Leta 1964 je najvišji zdravnik uradnik v ZDA, C. Everett Koop, opozarjal pred nevarnostjo kajenja. Od takrat se je odstotek ameriških kadilcev zmanjšal, toda poraba tobaka je narasla za 20 odstotkov. Poraba tobaka po vsem svetu pa je narasla za 75 odstotkov. V deželah v razvoju ima epidemične razsežnosti, v nerazvitih deželah pa poraba močno narašča. Trdijo, da bolezni, povezane s kajenjem, terjajo letno milijone življenj. Pet odstotkov vseh smrtnih primerov v svetu se pripisuje tobaku. V Evropi in ZDA je tobak povzročil 20 odstotkov vseh smrtnih primerov. V Kanadi zaradi tega umre 17 odstotkov odraslih.

Vrhunec te ironije in tragedije je resnica, ki jo je o kajenju izrekla WHO (Svetovna zdravstvena organizacija): »Najpomembnejši zdravstveni problem sveta, ki pa bi se dal preprečiti.« Zakaj ljudje še naprej kadijo in zaradi tega žanjejo smrt? Očitno je, da ne bi smeli kaditi. Zakaj vseeno kadijo, pa moramo malo podrobneje raziskati.

Z močnimi dokumenti podkrepljeno poročilo o kajenju, ki ga je leta 1986 izdal Worldwatch institut iz Washingtona, D. C, odgovarja na gornje vprašanje, in še več kot to. »Tobak ubije 13-krat več Američanov kot druga mamila,« je rečeno, »in osemkrat toliko, kot jih umre v avtomobilskih nesrečah.« Vsako leto vzame Američanom več življenj, kot pa jim jih je vzela Druga svetovna vojna. V poročilu instituta Worldwatch je rečeno tudi naslednje: »Vlade se borijo proti proizvodnji marihuane ali opija in prevozu le-tega s polvojaškimi operacijami, ne borijo pa se proti tobaku, mnogo bolj ubijalskemu pridelku.«

Bolj ko znanost napreduje, več smrtnih posledic tobaka se odkriva. Vsako leto preko dva milijona ljudi umre zaradi srčnih težav, pljučnega raka in emfizéme. Kadilčevo srce je bolj obremenjeno kot nekadilčevo. V povprečju ima podnevi v minuti 8 do 10 udarcev več, po noči pa od tri do pet udarcev. Raziskava, ki je bila objavljena v časopisu Science, pravi: »Kajenje cigaret je glavni poedini znani vzrok umrljivosti za rakom v Združenih državah in ugotovljeno je, da tobak k vsem smrtim, ki so posledice raka, prispeva 30 odstotkov.« Večina teh 30 odstotkov odpade na pljučnega raka. V Južni Afriki si kadilec, ki dnevno pokadi 90 cigaret poškoduje vidni živec in oslepi, postane žrtev tobačne slabovidnosti.

Osvobojene ali zasužnjene?

Svobodna ženska, ki je sedaj osvobojena, več pokadi in tudi več žanje. Rak na prsih je bil največji ubijalec ameriških žensk – sedaj je to rak na pljučih. Od leta 1950 je število primerov naraslo za ogromnih 500 odstotkov; lansko leto je zaradi njega izgubilo življenje 38 000 žensk. Ženske so ogrožene tudi z boleznimi srca. Kajenje pobira davek v obliki obolenj srca in ožilja in vsako leto 800 000 žensk doživi srčni napad ali kap. Ženske, ki imajo kronični bronhitis so sedaj nedvomno izpodrinile vodstvo moških, za kakšen milijon več jih je. Kemikalije v cigaretnem dimu povzročajo genetske poškodbe, kar lahko pri nosečih ženskah in njihovemu zarodku izzove raka. Je sodobna žena osvobojena? Osvobojena, da bi se zasužnjila s tobakom, morda skupaj s svojimi moškimi vrstniki?

Da bi zmanjšali nevarnost, nekateri kadilci namesto cigaret kadijo pipo ali cigare. Decembra leta 1985 je Journal of the American Medical Association razblinil te sanje. Tobak za pipe in cigare vsebuje več nikotina, več kanceroznega katrana, v dimu pa je več nevarnega ogljikovega oksida, kot pri cigaretah. Raziskave pokažejo, da so mnogi, še posebej mladostniki, prepričani, da je brezdimni tobak varen nadomestek za cigarete. Pa ni tako. Leta 1985 je v ZDA 19-letni mladenič umrl zaradi raka v ustih. Pred kongresnim pododborom je njegova mati dejala, da je pričel nosljati tobak pri 12 letih in ni hotel prenehati, ker brezdimni tobak nima nobenih opozorilnih napisov in ga športnikom priporočajo.

Bodisi da žvečiš ali vdihavaš vlažni njuhanec in ga držiš v ustni votlini in zobnih dlesnih, boš dobil raka v ustih, bolezen dlesni in postal zasvojen z nikotinom. Rak se razvije tam, kjer se tobak dotika ustne votline in dlesni, in malignost se pogosto razširi na druge dele telesa. Brezdimni tobak vsebuje 20 ali več nitrosanimov in policiklični blagodišeči ogljikov vodik, kar vse povzroča raka. Poročilo instituta Worldwatch pravi, da se je v zadnjih 20 letih žvečenje in njuhanje tobaka povečalo za 40 odstotkov in temu ustrezno je tudi več primerov ustnega raka.

Žrtve kajenja drugih

Porabniki tobaka ogrožajo poleg svojega zdravja tudi zdravje drugih. Več kot deset raziskav iz leta 1985 je pokazalo, da pasivno kajenje – vdihavanje dima cigaret drugih ljudi – povzroča raka na pljučih nekadilcev, pri soprogih ali ženah kadilcev. Raziskave na Japonskem, v Zahodni Nemčiji, Grčiji in Združenih državah odkrivajo, »da je pri zakoncih kadilcev dva do trikrat večja možnost, da bodo zboleli za pljučnim rakom kot pri nekadilcih.« Neka raziskava »ugotavlja, da pasivno kajenje v ZDA povzroča več smrti zaradi raka kot pa vsi znani industrijski onesnaževalci zraka skupaj.« Kanadski znanstveniki poročajo, da za posredne kadilce ni nobene varne meje. Dim »vsebuje preko 50 znanih kancerogenih snovi in 3800 kemičnih sestavin.« V neki medicinski reviji je pisalo: »Več je kadilcev, s katerimi mora nekdo živeti, večje je tveganje glede raka.«

Zraka drugih pa ne ogroža samo puhanje dima. Medtem, ko kadilec drži prižgano cigareto v roki ali jo odloži na pepelnik, se iz nje dviga nefiltriran dim. Ta postranski dim predstavlja 85 odstotkov vsega dima v prostoru, kjer se kadi. Vsebuje takšne dražljive snovi, kot so formaldehid, amoniak, akrolein, solitrni oksid, ogljikovodike in številne druge snovi. Bližnji nekadilci tako vdihujejo 50-krat več snovi, ki povzročajo raka.

Otroci staršev, ki kadijo, se prej prehladijo, prej zbolijo za gripo, bronhitisom, astmo in pljučnico. Če kadijo matere, to zmanjšuje učno sposobnost njihovih otrok. Raziskave so odkrile, da takšni otroci počasneje berejo in v šoli zaostajajo za otroci nekadilcev za nekaj mesecev. Matere, ki kadijo, rojevajo otroke z nezadostno težo dvakrat pogosteje kot pa matere nekadilke. V Indiji 39 odstotkov žensk žveči tobak. Posledica tega so otroci, ki se rodijo z nezadostno težo. The Harvard Medical School Health Letter je julija 1985 končal svoj članek o nevarnosti pasivnega kajenja naslovljen »Zadnji zdihljaj?« s tole izjavo: »Odrasli kadilci bi se morali zavedati, da sodelujejo v nič kaj mili obliki zlorabe otrok, če prižgejo cigareto v prisotnosti dojenčkov.« Zlorabljajo pa tudi vse druge okrog sebe!

Zakaj ljudje pričnejo kaditi?

Zakaj ljudje sploh pričnejo kaditi, če pomislimo na vse to, kar smo do sedaj navedli? Večina novincev je v najstniških letih. Ti so še posebna tarča reklamiranja tobaka, čeprav tobačne tovarne to zanikajo. Te tovarne mladih ne ‚love‘ z mnogimi besedami, temveč zahrbtno in uspešno. Neki ustvarjalec risanih filmov je takole oponašal njihovo reklamo: »Mi v tobačni tovarni ne želimo, da bi vi otroci kadili, razen če želite izgledati odrasli.« Njihovi oglasi so polni vab, ki vlečejo mlade: športnih avtomobilov, jadralnih zmajev, jadralcev na deskah, kavbojev, športnikov, dvigovalcev uteži in zapeljivih žensk – vse sami mladi, lepi in zabavni ljudje, ki so videti razigrani na velikem prostoru. Bolj poštena scena bi bile bolnišnice ali mrliške vežice – seveda pa to ne bi pospeševalo prodaje cigaret.

Mariel Hemingway, idol mnogih mladih, se vznemiri, kadar vidi najstnike kaditi. Takole pravi: »Mislim, da se gredo neko vrsto upora, vendar je neumno. Kadar vidim mlade ljudi, da kadijo, si mislim, ‚Kako to, da kadiš? Odrasel si v družbi, kjer se zavedajo, da kajenje ubija!‘« Kaditi, pomeni biti v družbi — hladen, odrasel, izumetničen. Najstniki, ki kadijo, se počutijo neodvisne, čeprav je očitno, da so podlegli pritisku svojih vrstnikov. Z njimi manipulirajo tudi tobačne tovarne. Te tovarne vedo, da za njihovo bodočnost skrbijo mladi. Če se mladi zasvoje v najstniških letih, bodo po vsej verjetnosti dobri kupci vse življenje.

Zvezni zakon Združenih držav Amerike prepoveduje reklamiranje cigaret po televiziji in radiu, toda decembra 1985 je ameriško zdravstveno združenje hotelo »doseči prepoved reklamiranja vseh drugih tobačnih proizvodov v vseh ostalih sredstvih obveščanja.« Tobačna industrija, reklamne agencije in založbe so takoj protestirale. S tem bi namreč kršili njihove pravice svobodnega komercialnega govora iz Prvega amandmana ustave! Ker jim ni uspelo ovreči trditve glede zdravja, mladih in zasvojenosti, so si nekatera podjetja izmislila novo stvar: svoje državljanske pravice in pravice kadilcev. Philip Morris, na primer, trdi: »Danes bodo morda napadli mojo pravico do kajenja. Jutri bo to morda pravica nekoga drugega do molitve, ali izbire kraja, kjer želi živeti.« Pravica, zaradi katere so resnično zaskrbljeni, je njihova »pravica«, da z denarjem napolnijo svoje mošnje.

Zakaj je tako težko prenehati?

Tobak vsebuje nikotin. Nikotin je mamilo. Omamlja. Prav tako zasvoji. Tobačne tovarne to zanikajo, toda ameriški glavni zdravnik uradnik, dr. Koop, je citiral dr. Williama Pollina, direktorja Narodnega instituta za boj proti zlorabi mamil, ki je dejal, da »je nikotin najbolj zasvojilno mamilo naše družbe.«

Milijarde kadilcev je zasvojenih z nikotinom. Le nekateri bodo to priznali. ‚Preneham lahko kadarkoli hočem,‘ so izrabljene besede psihološke tolažbe. Kdor je enkrat zasvojen, se tega težko reši. Milijoni so poskušali, mnogi so uspeli, še večim pa je spodletelo. Decembra 1985 je ameriški glavni zdravnik uradnik, v raziskavi na temo tobak in zdravje, poročal o raziskavi, ki je leta 1980 ugotovila, da se je 60 odstotkov ameriških kadilcev odločilo, da bodo prenehali kaditi. Več kot 80 odstotkov pa jih je v letu dni ponovno pričelo kaditi.

Prenehati s kajenjem ni nikakršen užitek, vendar je vredno truda. Stori to. Stori to zase, za svoje zdravje, za zdravje tvojih otrok. Stori to tudi zaradi ugodja in zdravja drugih okrog sebe. Ta zadnji razlog je pomemben, če se imaš za kristjana. Ljubiti bi namreč moral svojega bližnjega. Težko bi rekli, da je onesnaževanje zraka s strupenimi snovmi ljubeče dejanje. (Matej 7:12; 22:39) Zato porabniki tobaka, ki postanejo Jehovine priče, prenehajo s to navado in Priče, ki so nekdaj prodajali tobačne proizvode, tega več ne počno.

Nobene lahke poti prenehanja kajenja ni. Če kadiš, jemlješ mamilo in z nikotinom se omamljaš. Tisti, ki so prenehali kaditi, vedo, da se ni lahko odreči nikotinu. Močna spodbuda za to so milijoni primerov obolenj in smrti povezanih s tobakom. Toda za večino kadilcev ta dejstva niso tako močna kot zasvojenost, jih drži, da še naprej kadijo. Uživanje nikotina iz navade lahko glede na nedavne znanstvene raziskave primerjamo z uporabo amfetaminov, kokaina in heroina. Nikotin »ustreza tehniškim kriterijem za zasvojevalno mamilo pri laboratorijskih raziskavah, ker vpliva na delovanje možganskih valov, deluje na razpoloženje in služi kot biološka nagrada (omama z nikotinom), ki je izzvala določeno vedenje pri laboratorijskih živalih in človeških prostovoljcih.«

Kadar se kadilcem da amonijev klorid, ledvice šestkrat povečajo izločanje nikotina. To telo nadomesti tako, da kadilec pokadi 20 odstotkov več cigaret in tako nadomesti nikotin, ki ga telo zahteva. Članek v reviji Science News je pokazal, da zavzeti kadilci, ki preidejo na cigarete z manj katrana »nadomestijo to z globljim vdihovanjem večjih količin dima.« V članku je rečeno, da je »takšno samouravnavanje količine nikotina bolj dokaz tega, da nikotin vodi do telesne odvisnosti.« Zanimivo je, da so laboratorijske raziskave pokazale, da intravenozno jemanje nikotina prav tako omamlja in da se s tem odstranjuje potreba po kajenju.

Kateri je najboljši način za prenehanje kajenja? Naslednji navedki iz revije Health odražajo splošno mnenje: »Lastna pobuda bo edino rešila kadilca.« »Nobene čarobne pilule ni, ki bi iti pomagala prenehati ali ki bi te držala stran od cigaret.« »Vsak dan ljudje prenehajo kaditi –celo tisti, ki so zelo zasvojeni z nikotinom in kadijo iz navade.« »Prenehaj naenkrat – to še ni nikogar pokončalo, izgleda pa, da je to najboljši način, da se rešiš kajenja.« »Na koncu večina strokovnjakov za odvajanje kajenja svetuje prenehanje kajenja na en sam način: »Naenkrat prenehaj in odvrži pepelnik. Ko se pojavi želja za cigareto, pojdi s psom na sprehod, teci, tuširaj se s toplo vodo, pojdi nakupovat. Z drugimi besedami: ‚delaj karkoli, samo ne kadi!‘«

Če kadiš in želiš prenehati, prisluhni tem izkušnjam. Če to ne bo dovolj, prisluhni mnogo pomembnejšemu glasu Jezusa Kristusa, ki je dejal: »Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.« (Matej 22:39) Prenehaj kaditi, ker ljubiš samega sebe in zato, ker ljubiš svojega bližnjega kot samega sebe.

[Okvir na strani 20]

Izdajatelj revije Journal of the American Medical Association je dejal naslednje o tem, kar je poimenoval tobakoizem (zastrupljanje s tobakom):

»Kot družba se še ne zavedamo resnosti tveganja zdravja zaradi tobaka. Spoznati moramo, da je tobakoizem danes v ZDA najbolj smrtonosna zasvojenost z mamili, in da terja večji davek v obliki življenj in dolarjev, kot pa kokain, heroin, AIDS, prometne nesreče, umori in teroristični napadi skupaj.«

Zatem, ko usmeri pozornost na milijarde dolarjev, ki se jih letno porabi za boj proti raku, piše: »To kar manjka, je vzporedna vojna proti vzrokom raka. ... Nedavno je bilo ugotovljeno, da v tej deželi zaradi tobakoizma izgubijo po 1000 življenj dnevno.«

Da bi se borili proti tobakoizmu in njegovim uničujočim posledicam, »raku, emfizému in boleznim srca ter ožilja,« uvodnik priporoča: »Končni cilj je, da bi pobiranje davkov od prodaje tobaka postalo enako ceni, ki jo družba plača zaradi uporabe tobaka. Če to stane našo družbo in naše gospodarstvo (vse nas) več kot 2,60 dolarja za vsak zavojček cigaret, potem bi se od tistih, ki želijo kaditi, moralo zahtevati, naj to plačajo. ... Potrebno bi bilo močno zmanjšati zvezno podporo pridelovalcem tobaka. ... Opozorilni napisi bi morali biti na vseh tobačnih izdelkih. ... Tobaka se ne bi smelo oglaševati po sredstvih obveščanja. ... Slavne ljudi in filmske delavce bi morali navesti k temu, da ne bi hvalili uporabe tobaka.«

Uvodnik zaključuje: »Prepričan sem, da je sedaj čas, da se na to jasno in hrabro gleda. Črta je potegnjena. Razglaša se močan poziv.« (JAMA, 11. april 1986)

[Slika na strani 18]

SMRTNOST V EVROPI IN ZDA 20 % ZARADI KAJENJA

SMRTNOST V KANADI 17 % ZARADI KAJENJA

SMRTNOST PO SVETU 5 % ZARADI KAJENJA

[Slika na strani 19]

Zaradi kadilcev, zasvojenih z nikotinom, trpe tudi nekadilci