Papir — ta vsestranski proizvod

ZAMISLI si nekaj tako vsestranskega, da bi lahko iz tega pil, v to nekaj zavil, si obrisal nos, pisal, oblačil, delal iz tega pohištvo in celo jedel s tega! Nemogoče? No, takšen proizvod že obstaja in to že zelo dolgo.

Ta vsestranski proizvod je papir. Morda običajnemu papirju nekako manjka čar računalniškega izuma. Vseeno pa ima papir dokaj velik vpliv na tvoje življenje. Pred iznajdbo papirja je bilo pisanje nadležen postopek vklesovanja črk v kamen ali vrezovanja besed v glinaste ploščice. Znanje je torej bilo rezervirano za nekoliko privilegiranih. Papir je pomagal to spremeniti.

Vse se je pričelo, ko so Egipčani iznašli boljši način uporabe vodnega rastlinja, imenovanega papirus. Stebla so razsekali na ozke trakove in jih razvrstili tako, da so se malce prekrivali. Naslednjo plast so nato namestili pravokotno na prvo in jo na vrhu zlepili. Celotno stvar so sploščili in posušili na soncu. Potem so to spolirali in dobili sorazmerno gladko površino za pisanje.

Očitno se je papirus uporabljal v dneh biblijskega patriarha Abrahama. Čeprav izdelava takrat ni bila lahka, je ta način še vedno bil boljši od vklesovanja v kamen. Tako je papirus postal pomembno sredstvo obveščanja v starodavnem času. Dejansko so zgodnji primerki Biblije bili narejeni na papirusu. Res so se uporabljali tudi drugi materiali za pisanje, kot pergament, ki je običajno narejen iz telečje kože. Toda papirus se je uveljavil. Iz njega izvira tudi naša beseda »papir«.

Od krp do drevesnih debel

Papir iz starih cunj? Morda se sliši čudno, toda to je bil naslednji korak v razvoju izdelave papirja. Stare cunje namreč vsebujejo celulozo — glavno sestavino papirja. Kitajci so okoli leta 105 n. št. izumili proizvodnjo papirja iz kaši podobne mešanice starih cunj, drevesne skorje, konoplje in celo ribiških mrež!

Mnogo časa je bilo treba, da je ta kitajska umetnost izdelave papirja prišla v druge dežele, toda v 12. stol. je dosegla Evropo. Tako je v 15. stoletju, ko je Gutenberg pričel tiskati svojo znano Biblijo, že bil na sceni papir, pripravljen za delo kot voljan služabnik. Papir je tako dal zagon naglemu širjenju znanja med renesanso. Toda dramatična odkritja v proizvodnji papirja so šele imela priti.

Ko je rasla zahteva za papirjem, se je kmalu izčrpala zaloga starih krp. Ljudje so se pričeli poigravati z zamislijo, da bi kot osnovno sestavino uporabili les. Problem je bil v tem, kako na najlažji način spremeniti deblo v papirno kašo. V 19. stol. so odkrili kemični proces, ki je zlahka opravil to delo. Izumitelji so naredili stroj, ki je izdeloval papir v neskončnih zvitkih. Vse je bilo nared za sodobno papirno revolucijo — množično proizvodnjo papirja!

Današnje izdelovanje papirja

Izdelava papirja se kljub izboljšanju moderne tehnologije ni mnogo spremenila. Pričenja bodisi v naravnih gozdovih ali nasadih dreves, ki so jih sadili posebej za papir. (Neki južnoafriški izdelovalec posadi letno preko 12 milijonov sadik.) Drevesa se poseka in debla zdrobi, potem pa se kuhajo v kašasto maso. Ta kaša se prečisti in pobeli ter pošlje v stroj za izdelavo papirja, imenovan stroj z dolgim sitom.

Kako ta stroj deluje? Najprej kaša pride po traku do oblikovalnega dela stroja z gostim žičnatim sitom. Lesna vlakna se poravnajo v smeri teka stroja, kar prispeva k enakomerni porazdelitvi vlaken in s tem tudi strukture papirja. To maso sito bočno trese, da bi se vlakna spletla. To daje papirju čvrstost. Voda odteka skozi to sito vsled sile težnosti in s pomočjo vsesovalnih komor pod sitom.

Nato kaša vstopi v stiskalni del stroja. V papirju je še vedno 80 do 85 odstotkov vlage in številni valji skupaj z vsesovanjem odstranjujejo vodo in trak papirja stisnejo, zgostijo. Nato pridemo do sušilnega dela. Papirni trak ‚teče‘ preko zelo vročih cilindrov, kjer z izparevanjem odstranijo še preostalo vodo. Končano? Ni nujno. Za nekatere vrste papirja mora posušen papirni trak še skozi daljni sistem valjev, ki zlikajo sleherne neravnosti in dajo papirju gladko površino. Končni proizvod je sedaj pripravljen, da se navije v role in nato razreže na željene velikosti.

Morda se vprašuješ, kako je možno nadzorovati proces pri takšni hitrosti. No, sodobna tehnologija je razvila sistem za nadzor proizvodnje na samem stroju. Občutljive naprave nenehno snemajo premikajoči papirni trak. Beta žarki se lahko uporabijo za ugotavljanje osnovne teže in papir lahko gre skozi magnetno polje, da bi se ugotovilo njegovo debelino. Infrardeč odsev se lahko uporablja za ocenitev vlažnosti. Da, računalniki se uporabljajo za nadzorovanje papirja, ki potuje skozi razne proizvodne stopnje.

Mnogostranski izdelek

Kako to, da je papir tako vsestransko uporaben? Čeprav je večina papirja narejenega iz lesne kaše, se uporabljajo tudi druge snovi, kot so trava ‚esparto‘a, sladkorni trs (ostanek pri proizvodnji sladkorja) in bambus. Prav tako se še vedno uporablja laneno prejo in konopljo, še posebej za vrednostne papirje in posebne vrste papirja, kot je biblijski papir. Kakšni so rezultati, če se ta različna vlakna uporabi v različnih kombinacijah? Papir ima različne lastnosti.

Poglejmo pergamentni papir in pivnik. Čeprav sta povsem različna, sta oba narejena iz enakih vlaken! Zakaj je tako? Uporabljena sta različna postopka čiščenja in izdelave. Dejansko lahko že preprosti dodatki vplivajo na različno kakovost papirja. Kitajska glina (kaolin) daje papirju bolj gladko površino, ker zapolni praznine med vlakni. Belila in barvila izboljšajo njegovo barvo. Titanov dioksid poveča neprozornost, tako da se tisk ne vidi na drugi strani. Formaldehidne smole pomagajo papirju, da ostane čvrst, če se zmoči — nujna lastnost papirja za čajne vrečice. Celo raztopljeni parafin se lahko uporabi kot ključna sestavina. Pokriva namreč povoščen papir.

Možnosti uporabe papirja izgledajo neskončne. Lepenka oblita s plastiko se uporablja za knjižne omare in stole. Sintetična vlakna kot nylon in orlon sama ali pomešana z lesno kašo uporabljajo za izdelavo papirja s tkanini podobnimi lastnostmi, ki se uporablja za oblačenje in električno izolacijo.

Ustreči rastoči potrošnji

Bilo je rečeno, da se napredek sodobne družbe lahko meri z njeno porabo papirja. Samo v Združenih Državah Amerike je leta 1982 proizvodnja papirja in lepenke dosegla 67 milijonov ton. Ta osupljiva potrošnja pomeni nove izzive za proizvajalce.

Kot prvo, papirni mlini porabijo ogromne količine vode — 250 ton za 1 tono lesne kaše! Kot pravi britanska Letna knjiga znanosti in bodočnosti 1983, ‚velik papirni mlin porabi dnevno toliko vode kot mesto s 50 000 prebivalci‘! Zatem je tu problem, kaj storiti z odpadnim papirjem.

Proizvajalci so te probleme rešili bistroumno. V glavnem nasadu v Južni Afriki gnojijo z gnojem domačih živali in hlode umivajo z regenerirano vodo. To znatno zmanjšuje potrošnjo vode. Nadaljnji priljubljen postopek je zbiranje odpadnega papirja in njegova ponovna predelava. V Združenih Državah Amerike se več kot 25 odstotkov vlaknaste snovi za izdelavo papirja pridobi iz odpadnega papirja.

Sam čas bo pokazal, ali bo izdelovalcem uspelo zadostiti potrebam potratnega prebivalstva in možnostim izčrpanega planeta. Gotovo pa je, da bo potrošnja papirja še naprej velika. Izdajatelji tega časopisa porabijo velike količine papirja za tiskanje Biblij in biblijske literature. V tem velikem delu ne načrtujejo premora. (Matej 24:14) Prosvetni delavci, industrialci, znanstveniki, poslovni ljudje in gospodinje bodo prav tako še naprej uporabljali papir.

Zato si, ko boš naslednjič vzel v roke knjigo, napisal pismo ali jedel s papirnatega krožnika, vzemi trenutek časa in razmisli o pomembnosti, uporabnosti in neobhodnosti tega preprostega, pa vendar tako vsestranskega izdelka — papirja!

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 25]

Johhanes Gutenberg in njegova tiskarska preša. Brez papirja ne bi mogel natisniti Biblijo

[Slika na strani 26]

Mokri del velikega, hitrega sita