Mladi sprašujejo

Kako lahko izboljšam svoje ocene

»ODLIČNA mlada dama, inteligentna in tudi marljiva delavka. Le kaj več lahko zahtevaš!« Tako se je glasilo poročilo na osebni kartici nekega dekleta, pod rubriko »Pripombe učitelja«. Pogled na njene spoštljive ocene je pojasnil učiteljevo navdušenje. Toda tukaj je bila tudi najstnica, ki se ni upala nesti domov svoje osebne kartice z ocenami!

Čeprav ocene niso vse, pa so pomemben pokazatelj tvojega razvoja v šoli.a Prav gotovo čutiš podobno kot najstnik Ivan, ki je rekel: »Želim se nekaj naučiti. Ne želim samo hoditi v šolo in sedeti v razredu, da mine čas.« Kako si potem lahko v šoli pridobiš solidne ocene?

»Nisem želel postati preveč pameten«

Kakšen je tvoj odnos do dosežkov v šoli? Nekateri se dejansko bojijo dobrih ocen. Roslyn (stara 13 let) je rekla: »Na vprašanja sem odgovarjala le toliko, da sem dobila pozitivno oceno. Nisem hotela postati preveč pametna.« Zakaj? »Pravzaprav sem se bala, kaj si bodo mislili fantje. Če bi odgovorila na vsa vprašanja, bi rekli: ‚Ona ve vse!‘« Neka druga mladenka se podobno spominja: »Nisem si želela, da bi kdorkoli mislil, da sem poskušala biti boljša od drugih.«

Sloves biti pameten lahko nekoga namesto, da ga dvigne, naredi za nepriljubljenega. Dejstvo je, da so raziskave med študenti pokazale, da uživajo športniki veliko večje spoštovanje, kot pa odlični učenci. Pametne učence sošolci celo napadajo. Mike, ki obiskuje šolo, kjer so študentje razvrščeni po skupinah, odvisno od njihovih sposobnosti, pravi: »Otroci na ‚nižjih‘ nivojih ne dobijo nobene domače naloge. ... Učitelji vedo, da je tako ali tako ne bi naredili. Tako se smejijo nam, ki smo na ‚višjem‘ nivoju, ker moramo narediti vse domače naloge.«

Ali bi se zato imel za nevrednega? To bi morda za kratek čas povečalo tvojo priljubljenost, toda kako bo v prihodnosti? Kaj si bodo mislili starši, če tvoje šolsko delo ne bo odsevalo tvojih sposobnosti? Tvoje povprečne ocene ti lahko celo zaprejo vrata nadaljnje priložnosti, kot je na primer zaposlitev. Mladi, ki ti jemljejo pogum, ali pa se celo norčujejo iz tebe, če se trudiš, pokazujejo svojo zavist in negotovost. Takšna zavistnost se v Bibliji imenuje »živalska« in »divja«. (Jakob 3:14—16) Zakaj bi se spustil na takšno raven, samo zato, da bi ugodil njihovi zavisti? Ali se je vredno družiti z mladimi, ki te spodbujajo, da delaš manj vredno delo? Biblija svetuje: »Kdor hodi z modrimi, postane modrejši; kdor pa se druži z bedaki, se pohujša.« (Pregovori 13:20) Zato se ogibaj takšnih, ki te poskušajo ovirati pri učenju. Učenje je veliko pomembnejše, kot ugajati »neumnežem«.

Postavi si cilje

Celo mladi, ki žele dobro delati, često o sebi negativno mislijo. Predstavljajo si, da so brezupni, »kot morski val, ki ga veter žene in premetava«, ko je potrebno biti v šoli dober. (Jakob 1:6) Po besedah učiteljice Linde Nielsen takšni strmijo za tem, da »zvračajo krivdo za svoje slabo delo (v šoli) na razloge, na katere ne morejo vplivati: neumestna vprašanja pri testih, učitelji s predsodki, slabo srečo, usodo in vreme.« Nezadovoljni dvignejo roke od vsega in pravijo: »Zakaj neki? Nisem genij. Saj tako ali tako ne bom uspel.«

Vendar niti »genijalnost« niti »sreča« nista skrivnosti za dosego dobrih ocen. Najstniška revija (Teen) je nedavno anketirala nekaj zelo uspešnih študentov. Njihova skrivnost? »Osebni motivi ti pomagajo, da vztrajaš,« je dejal eden. »Napravi si urnik in organiziraj čas,« je rekel drugi. »Moraš si postaviti cilje,« je dodal tretji. Da, to, kako dobre so tvoje ocene je odvisno v največji meri od TEBE — kako marljivo si pripravljen delati in ne od dejstev na katera ne moreš vplivati.

Zakaj si torej glede svojih ocen ne postaviš ciljev, ki so primerni tvojim sposobnostim? (Brez dvoma ti bodo tvoji starši lahko povedali, kaj mislijo, kakšne ocene si zmožen doseči.) Kot piše učiteljica in pisateljica Barbara Mayer v delu The High School Survival Guide (Vodnik za obstanek na visoki šoli): »Študentje, ki si postavijo stvarne visokošolske ocene in verjamejo, da jih lahko dosežejo, bodo morda celo sami presenečeni nad svojim uspehom.«

Tako torej, če tvoje ocene niso dobre, ne krivi za to učitelje ali šolo! Kot je rekel neki pisec, študentom »često spodleti, ker želijo, brez truda nekaj doseči.« Ali kot pravi Biblija: »Želi, a ničesar ne doseže duša lenuhova.« (Pregovori 13:4)

‚Toda jaz se učim‘

Nekateri mladi ljudje se s tem morda ne bodo strinjali. Iskreno mislijo, da se že sedaj izredno trudijo, toda brez uspeha. Pred nekaj leti so raziskave pokazale, da so otroci določenih narodnostnih skupin v šoli vedno delali slabo. Mnogi so se otresli problemov, ker so mislili, da ‚tem otrokom enostavno ni mar za šolo‘. Toda v resnici sploh ni tako. Zakaj potem ne uspejo? Celestino Fernandez in nekateri drugi raziskovalci s kalifornijske Standford univerze (ZDA) so se odločili, da to odkrijejo.

Izbrali so okoli 770 študentov in jih vprašali, koliko napora po njihovem mišljenju vložijo v svoje domače naloge. Na splošno presenečenje so študentje z nizkimi ocenami mislili, da delajo tako marljivo kot nihče drug! Toda, ko so pregledali njihove navade učenja, so ugotovili, da so v resnici naredili veliko manj domače naloge, kot njihovi uspešnejši sošolci. Izgleda, da so njihovi učitelji vsaj delno odgovorni za to zmoto. Morda so mislili, da ti manj sposobni otroci niso zmožni česa večjega. Ali pa so morda mislili, da bo te učence njihova prijaznost in prijateljstvo navedlo, da se izkažejo. Karkoli že, izgleda, da učitelji visoko hvalijo že študentov najmanjši trud. Dobiti oceno je stvar šablone, predvsem dokaz, da si obiskoval razred. Otrokom se je dalo vedeti, da so tako ali tako že marljivi kot so le lahko. Na ta način so naredili le malo za napredek.

Če so tvoje ocene nizke, bi lahko podobno tudi ti ocenil, koliko se pravzaprav učiš. V mnogih primerih so visokošolska merila precej znižali — če ne celo povsem odstranili. Ker mladi vedo, da se zlahka shaja, se z učenjem ne trudijo in v zameno tudi malo dobijo od šolanja. Toda, ne zabredi ti v to povprečnost! Vprašaj se, ‚samo koliko ur na noč preživim za pripravo na šolo? Ali imam študij za nekaj resnega ali pa sem le na pol zavzet? Ali dajem prednost manj pomembnim stvarem, kot je na primer gledanje TV?‘

S takšnim samopreiskovanjem lahko izboljšaš učne navade. Da, samo več časa, porabljenega za učenje, lahko prispeva k boljšim ocenam. Razmisli o tem, kaj je povedala študija, izdana v reviji Journal of Educational Psyhology (Revija vzgojne psihologije). Zatem, ko je razčlenila učne navade tisoče mladih na visokih šolah, je zaključila, da »več časa, porabljenega za domače naloge, pozitivno vpliva na študentove ocene v visokih šolah.« Obstoja celo mnenje, »da se študent s povprečno nizko sposobnostjo, ki se na teden uči doma od 1 — 3 ur, primerja s povprečno sposobnim študentom ki se doma sploh ne uči.«

Apostol Pavel je moral, v prenesenem pomenu »treti svoje telo«, da je lahko dosegel cilje. (1. Korinčanom 9:27) Morda se boš moral tudi ti trdo ‚prijeti‘, še posebej, če se te zlahka ovira s TV ali z drugim razvedrilom. Dr. Ed Olive priporoča: »Sam s sabo skleni pogodbo. Tako si na primer reci: ‚Brezpogojno se moram učiti najmanj uro na dan.‘« V to »pogodbo« lahko vključimo nagrade (‚Ko končam z učenjem, si pripravim prigrizek‘) ali kazen (‚Če se ne bom dobro naučil, potem ne bo ta konec tedna nič s TV!‘). Na TV lahko celo obesiš oznako z besedami: »Nič gledanja, dokler ne končam domače naloge.«

Zapomni si, odnos, utemeljitve in samodisciplina so dobre začetne točke za dosego dobrih ocen!

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 25]

Študentje z nizkimi ocenami so mislili, da delajo tako marljivo kot nihče drug! Toda v resnici so naredili veliko manj domače naloge, kot njihovi uspešnejši sošolci

[Slika na strani 25]

Dopovej si: »Nobenega gledanja TV, dokler ne naredim domače naloge,« če je potrebno si na TV aparat obesi opozorilo