Zakon in srednja leta
V ZADNJEM ČASU je svet poln vznemirljivih vesti v zvezi z zakoni ljudi, ki so prišli v srednja leta. Anketa, izvedena v Kanadi je pokazala, da intimnost in zadovoljstvo v zakonu slabi sorazmerno s starostjo zakona. Statistični podatki kažejo, da so ločitve parov, starih nad 45 let v porastu. Morda tudi tvoj zakon ni več tako srečen kot je bil nekdaj.
Toliko ljudi se danes odreka zakonu, da se morda tudi ti že vprašuješ ali se sploh splača potruditi in reševati težave, ki v zakonu nastanejo. So celo »strokovnjaki«, ki priporočajo, da je bolje začeti vse na novo; z novim partnerjem seveda. Ampak zanimivo bi bilo izvedeti, kako gre vsem tistim, ki storijo tako!
Nezvestoba
»Ti si prestara«, je moški srednjih let nesramno govoril svoji ženi. Imel je namreč ljubezensko zvezo z neko mlajšo žensko. Žena se spominja: »Bil je celo ponosen na to! Hotel mi je pripovedovati podrobnosti o vsem.«
Zakaj so možje — in žene — po tolikih letih zakona nezvesti svojemu zakonskemu tovarišu? (Malahija 2:14—16) Nekateri ljudje hočejo z »ljubezensko zvezo« dokazati svojo moškost, ali ženskost. Moški pa se hoče še posebej pokazati, da ni nič slabši v spolnosti, da bi potolažil svoj načeti jaz in se »dokazal«.
Biblija pa posledice zakonoloma ali prešuštva takole opisuje: »Kdor prešuštvuje z žensko (ali moškim), je nespameten, le kdor sebe hoče pogubiti, to stori.« (Pregovori 6:32, EI)
Kako lahko kaj takega skrivaj ‚pogubi‘ človeka? Najprej ga muči vest. Domišljavi moški, ki smo ga prej omenili, je nazadnje sam priznal: »Ponoči ne morem spati!« Njegova žena, ki ni imela slabe vesti pa je imela nemoten sen. Rekla je: »Vedela sem, da nisem nič kriva, ker sem se trudila, da bi ubogala Jehovina merila.«
Prešuštnik škodi tudi svojemu samospoštovanju in svoji sreči v prihodnosti. Mu bo lahko njegova nova ženska (celo, če se bo z njo poročil) zares zaupala? Najslabše od vsega pa je to, da takšen prešuštnik uniči svoj odnos z Bogom, ki bo »nečistnike in prešuštnike sodil«. (Hebrejcem 13:4) Kaj ni to previsoka cena za takšno sebično lahkomiselnost?
Salomon je zato svetoval: »Blagoslovljen bodi vrelec tvoj (ali izvor spolnega zadovoljstva) in veseli se žene mladosti svoje (bodi ji zvest).« (Pregovori 5:18) Težave s spolnostjo se lahko pojavijo v vsakem zakonu, tu leta ne štejejo. Biblija zato vsem parom svetuje: »Ne odtegujta se drug drugemu (v spolnih potrebah).« (1. Korinčanom 7:5)
Zakonski svetovalec je opazil, da je to, da se zakonci med seboj premalo pogovarjajo postal problem številka ena, predvsem pri zakoncih, ki so že dolgo poročeni.« Kako pride do tega?
Problem številka ena
Mož se vrtne z dela in ‚pozdravijo‘ ga najprej s problemi. (»Očka, dentist je rekel, da ima David zelo slabe zobe!«) V sebi pa si misli: »Oh, včasih pa me je le še vpraševala, kako sem se imel v službi.«
Ves pogovor se vrti samo okoli otrok, kakšne ocene imajo ali da so za čim zboleli, denimo za ošpicami. Šele ko otroci odrastejo in gredo od doma, starša spoznata, da sta se pozabila pogovarjati o sebi.
Težave so lahko tudi, ko žena pride v méno, tedaj namreč še posebej potrebuje sočutje in razumevanje. Mož, ki pa se tudi morda bori s svojimi problemi srednjih let, lahko postane napadalen ali prepirljiv; kot takšen pa je vse drugo samo ne razumevajoč mož.
Napadalnost seveda rodi le napadalnost. Avtorji knjige Making It from 40—50 pravijo: »Prepirajo se, nergajo in zbadajo; žalijo drug drugega, kot to lahko store samo tisti, ki so se dolgo imeli radi in živeli skupaj. Vsak pozna slabo stran in skriti strah drugega, to potem postane tarča napadov, ki so včasih precej zlohotni.« Kaj lahko prepreči takšne prepire?
Pogovarjajmo se
»Ljubezen«, pravi Biblija, je »potrpežljiva, dobrotljiva... ne išče svojega, se ne da razdražiti.« (1. Korinčanom 13:4, 5) Ne pomiluj samega sebe! Raje sočustvuj s čustvenimi stresi svojega zakonskega tovariša. Bodita obzirna drug z drugim. Pazita, da ne začneta s prepirom! »Ko poidejo drva, ogenj ugasne.« (Pregovori 26:20, 21)
Če se nisi pogovarjal s svojim zakonskim tovarišem, ker si mislil, da te ne bo razumel, mu sedaj povej kaj čutiš. To seveda ne bo vsak z lahkoto naredil. Moškim je še posebej težko govoriti o svojih občutkih in slabostih.
Abraham, oče Hebrejcev, je bil pogumen mož dejanj, pa se ni bal priznati, da ga je strah — celo ne ženi. Ona pa ga je zato zelo spoštovala. (Glej 1. Mojzesova 12:11—13; 18:12.) Misliš, da takšna poštenost in odkritost ne bi dobro vplivala na tvoj zakon?
Pogovarjanje je torej ključ, ki vam lahko pomaga ohraniti zakon. Res je sicer, da leta povzročijo telesne težave in se ‚kažejo‘, včasih pri enem bolj kot pri drugem. Toda, če si modro »sejal« skozi vsa leta, tedaj je tvoj zakon povezan še s čim drugim ne samo s telesno privlačnostjo. Neki moški je to takole razložil: »Če si zares tesno povezan s svojim zakonskim tovarišem, je to veliko zadovoljstvo. Vedno mu lahko brez strahu poveš svoje občutke, ker veš da te bo razumel bolje od kogarkoli drugega.« Da, rad boš imel človeka, ki je rad s teboj in s katerim ti je lepo. Ali se ti potem takšno dobro zvezo ne izplača tudi obdržati? Morda pa se tudi ti sedaj v srednjih letih bolje razumeš z zakonskim tovarišem kot kdaj prej, in si zato tudi bolj zadovoljen?
[Sliki na strani 7]
Se prepirata . . .
. . . ali se imata zares rada?
[Poudarjeno besedilo na strani 8]
»Blagoslovljen bodi vrelec tvoj (ali izvor spolnega zadovoljstva) in veseli se žene mladosti svoje (bodi ji zvest).« (Pregovori 5:18)