Nevarnost nemoralnega okolja

»V ČASOPISIH, na reklamah, v knjigah in filmih, v gledališču in na televiziji — povsod se srečujejo ljudje s spolnostjo. Svobodni spolni odnosi (promiskuiteta) niso več spotikljivi. Sprejeti so za normalne. Mladi ljudje, . . . ki želijo biti na vsak način priznani, se prilagajajo, zato se spuščajo v spolnost in svobodne spolne odnose. Takšna ‚razširjena‘ spolnost pa je odgovorna za poplavo spolnih bolezni.« (Iz knjige Venereal Disease [Spolne bolezni], E. R. Young.)

Kako razširjene in kako resne so spolne bolezni? Razširjene so po vsem svetu. Po zapisih znanega britanskega časopisa The Lancet je po ocenah WHO (Svetovne zdravstvene organizacije) po celem svetu letno približno 50 milijonov novih primerov sifilisa — bolezni, ki povzroča blaznost in smrt. Gonoreja je še bolj razširjena; po ocenah WHO je vsako leto okroglo 250 milijonov novih primerov, povzroča pa sterilnost in invalidnost.

Vse bolj se širi tudi nova spolna bolezen, herpes genitalij. Poročajo, da je samo v Združenih Državah Amerike zbolelo za to boleznijo kakšnih pet milijonov ljudi. Razen tega, da je bolezen zelo boleča lahko pri novorojenčkih povzroči celo smrt ali možganske poškodbe. Pri ženskah, ki so s tem okužene, je nevarnost, da dobijo raka na maternici, petkrat večja kot pri drugih.

Tisti, ki se ogibajo nemorale, malokdaj zbole za spolno boleznijo. Vsekakor se sifilis lahko prenese, če se poljubi okuženega. Glede povzročiteljev sifilisa se v knjigi Venereal Disease opozarja: »Lahko se jih prenaša tudi od ust do ust in z genitalij k ustom.« Ker se oralni spolni odnos vedno bolj širi, se pogosto sedaj vidi sifilitične tvore »na vratu mladih ljudi . . . Če se poljubi osebo . . ., ki ima sifilitične tvore v ustih, se lahko okužimo s to boleznijo«.

Kdor se ogiba tega nemoralnega okolja, si ne bo ohranil samo samospoštovanje, temveč mu bo prizaneseno tudi s temi strašnimi boleznimi. Takšni znajo ceniti biblijski nasvet: »Bežite od nečistosti! . . . kdor pa nečistuje, greši na lastnem telesu« in ‚tako prejema zasluženo plačilo svoje zmote na samem sebi‘. (1. Korinčanom 6:18; Rimljanom 1:27)