Mladi sprašujejo:
Kaj naj storim, da ne bom tako boječ?
MLADI moški je bil visok in čeden. Pravzaprav so govorili, da ni noben drug tako postaven. Vendar je bil bolestno boječ. Ko mu je kdo rekel, kakšen je, se je skromno branil. Ko so ga zaupno postavili na vodilno mesto, je to zadržal v sebi, o tem ni govoril niti svojim domačim. In ko se je moral pokazati na tem položaju, se je skril. Celo ko so nekateri iz zavisti prezirljivo govorili o njem, se je še naprej delal, ‚kakor da jih ni slišal‘.
Je bil plašen? Gotovo. Ampak to je premagal in o tem se ni več govorilo. Si tudi ti boječ? Bi tudi ti rad premagal to svojo plašnost?
Človek postane lahko plašen zaradi določenih izkušenj. Mogoče si postal preveč nesproščen ali pa dovoliš, da tvoje ravnanje obvladajo negativne misli in pričakovanja. Boječnost je morda postala del tebe. Zato je predvsem važno, da se želiš spremeniti in da si prepričan, da je to mogoče.
Premagati plašnost
Da boš premagal svojo boječnost, boš moral žrtvovati nekaj časa in truda. Moral boš začeti drugače misliti in se drugače obnašati. Naj te ne skrbi, če te drugi vrednotijo. Gotovo so preveč zaposleni s seboj in s tem, kaj bodo oni rekli in naredili. Bodi samozavesten. Nihče ni popoln; vsakdo med nami ima kreposti in slabosti. Celo ljudje, ki izgledajo zelo privlačni, imajo običajno kakšne napake, ki pa jih skrivajo. Zato se potrudi, da boš imel dobro mnenje o sebi.
Uči se iz svojih prejšnjih napak, vendar ne misli kar naprej nanje. Zapomni si, da imamo različne poglede in različne okuse. Ljudje se ne strinjajo vedno in v vsem. Drugačno mnenje pa še ne pomeni, da te odklanjajo kot človeka. Nihče ni uspešen na vseh področjih. Vsi smo ga kdaj polomili, ampak to nam lahko pomaga, da si postavljamo stvarne cilje. In ne sprejmi kar tako vse značilnosti, ki ti jih drugi pripisujejo. Njihovo vrednotenje je lahko napačno.
Po drugi strani pa tudi mi ne bi smeli bližnjih napačno ocenjevati — to je namreč splošen vzrok, da se ljudje umikajo in postanejo boječi. Mlad moški, ki je bil izredno plašen, pa je to slabost uspel premagati, je rekel: »Odkril sem dve stvari o sebi; ko sem to spoznal, sem lahko svojo plašnost premagal. Prvič, bil sem preveč sebičen. Veliko preveč sem mislil o sebi in se bal, kaj bodo drugi mislili o tem, kaj bom rekel. Drugič, bližnjim sem pripisoval slabe nagibe — nisem jim zaupal in mislil, da me bodo gledali zviška. Sebe in nje sem napačno ocenjeval.«
Kaj je temu mlademu moškemu pomagalo, da se je spremenil? Obiskoval je sestanke Jehovinih prič. Pripoveduje: »Slišal sem predavanje, ki mi je v resnici pomagalo. Govorilo je o ljubezni. Govornik je opozoril, da je ljubezen delujoča; če imaš ljubezen, boš o bližnjem mislil le najboljše, ne slabo. Zato sem se naučil, da bližnjim ne pripisujem slabih nagibov. Nasprotno, pripisoval sem jim dobre nagibe. Govoril sem si: ‚Razumevajoči bodo, prijazni in obzirni.‘ To je spremenilo moje stališče in sem začel ljudem zaupati. Opazil sem, da sem se lahko z njimi pogovarjal in da me niso gledali zviška. Bilo mi je sicer jasno, da me nekateri po vsej verjetnosti napačno ocenjujejo, toda mislil sem, da je to pravzaprav njihov problem.«
Kaj pa je še naredil, da je premagal svojo plašnost? »Doumel sem tudi, da moram svojo ljubezen pokazovati z deli — da se moram bolj razdajati«, je pojasnil. »Najprej sem poskusil pri mlajših. Pozneje sem začel obiskovati ljudi celo na njihovih domovih. Naučil sem se, da sem videl, kaj potrebujejo in misliti o tem, kako bi jim lahko pomagal, in se obnašati tako, da so se z menoj prijetno počutili.«
Ta mladi moški je spoznal resničnost Jezusovih besed, ki so zapisane v Lukežu 6:37, 38: »Ne sodite, in ne boste sojeni; ne obsojajte, in ne boste obsojeni; oproščajte, in vam bo oproščeno. Dajajte in se vam bo dalo. . . . S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.« (EI)
Začetek
Naučiti se drugače misliti je eno, ampak ravnati z drugimi po tem, kar si se naučil je drugo. Vseeno pa je enkrat treba začeti. Potruditi se moraš, da drugega ‚dosežeš‘ in sodeluješ z njim.
Naučiti se je treba biti družaben — reči »dober dan« in se začeti pogovarjati. To je lahko preprost pogovor o vremenu, ali o nečem, kar se pravkar dogaja, kakšno vprašanje ali poklon. Če želiš pogovor nadaljevati, se je treba zanimati in poslušati. Tako boš vedel, o čem boš še govoril ali spraševal. Ne bodi malodušen, če težko začneš pogovor. Morda je tisti, ki ga ogovoriš, še bolj boječ kot ti!
Če hočeš premagati plašnost, je pomembno tudi, kako si oblečen in kako se obnašaš. To ima veliko opraviti s tvojo sliko, kakršno vidijo drugi in tudi s tem, kako se sam počutiš. Poskušaj se dobro obleči, vendar ne pretiravaj. Obleci se tako, da se boš ugodno počutil in pazi, da je obleka čista in zlikana. Manj boš zaskrbljen, če veš, da dobro izgledaš, tako se boš lažje osredotočil na pogovor z drugimi.
Tudi drža telesa lahko povzroči, da boš bolj samozavesten. Bodi vzravnan — vendar neprisiljen. Bodi dostopen, rok ne drži prekrižanih, tudi nog ne. Glej prijazno in naklonjeno. Potrudi se, da sogovornika prijazno gledaš, in od časa do časa pokimaj, ko on govori, ali pa reci k temu kakšno besedo.
Vse to se ti bo verjetno, vsaj na začetku, zdelo težko. Kdaj pa kdaj boš tudi ob pogum in se boš zopet hotel ‚umakniti‘. Ampak, zapomni si: Ti nosiš samo 50 odstotkov odgovornosti. Drugo polovico pa nosi drugi. Če kdaj kaj narobe rečeš, se ne obsojaj. Če se drugi smejejo, se nauči smejati z njimi. Reci: »To pa ni bilo čisto dobro!« Tako boš lažje prešel čez spodrsljaj in lahko nadaljeval s pogovorom. So pa še druge stvari, ki ti bodo pomagale, premagati tremo in skrb: priprava in vaja.
Ali veš, da so mnogi znani ljudje — državniki, športniki in slavni igralci — imeli sami sebe za plašne? Kako pa so kljub temu lahko nastopili pred tolikimi ljudmi in jim še govorili? Naučili so se premagovati svojo plašnost — se sprostiti in se osredotočiti na nalogo. Vsakokrat so tako dolgo vadili, dokler se niso pri tem počutili dobro in občutili, da to obvladajo. Če torej vnaprej veš, kaj te čaka, se po svojih najboljših močeh pripravi na to. Razmisli, kaj boš rekel. Zamisli si prizor in v mislih vse ‚predelaj‘. Tudi govorne težave lahko premagamo z vajo ali jih vsaj zmanjšamo. To bo seveda zahtevalo čas, kot vse, kar se želimo naučiti. In ko boš videl napredek, boš spodbujen in se boš še naprej trudil.
Ne smemo pa pozabiti na Božjo pomoč. Na začetku omenjen mlad moški ni bil nihče drug kot Savel, prvi kralj izraelskega ljudstva. (1. Samuelova 9. in 10. poglavje.) Bil je boječ, toda ko je prišel čas za to, je postal »duh Boga . . . nad Savlom« učinkovit, in z ljudstvom je dobil zmago. (1. Samuelova 11. poglavje)
Če se osredotočiš na to, da pomagaš drugim, ne boš več toliko mislil nase. Kako lepa je vendar naloga, pomagati drugim ljudem, da se kaj nauče o Bogu in njegovem obljubljenem novem sestavu stvari! Če boš kot zastopnik najvišje oblasti v vesolju ljudem prinašal dobro vest, boš gotovo samozavesten.
[Okvir na strani 11]
Boječnost boš premagal, če. . .
● se želiš spremeniti in si prepričan, da je to mogoče;
● namesto o negativnih stvareh, premišljaš o pozitivnih delih;
● si si postavil stvarne in smiselne cilje;
● se naučiš sprostiti se in premagati zaskrbljenost;
● se vnaprej pripraviš na situacijo;
● si pridobiš samozavest z uspešnimi doživetji;
● si zapomniš, da so mnenja različna in da se tudi drugi motijo;
● se trudiš postati spreten in se naučiš česa novega;
● se naučiš pokazovati ljubezen in pomagati drugim;
● se primerno oblačiš in deluješ samozavestno;
● se zanašaš na pomoč, ki ti jo daje Bog.