10 »Mučilni kol«

V Mateju 27:40 se v zvezi z usmrtitvijo Jezusa na Kalvariji oziroma Kraju lobanje uporablja besedna zveza »mučilni kol«. Nikakršnega dokaza ni, da je tu uporabljena grška beseda staurós pomenila križ, kakršnega so pogani mnogo stoletij pred Kristusom uporabljali kot verski simbol.

V klasični grščini je beseda staurós pomenila zgolj pokončen kol, drog ali pa pilot, kakršnega uporabljajo pri postavljanju temeljev. Glagol stauróo pa je pomenil ograditi kaj s koli, tako da nastane obrambna ograda oziroma palisada. Navdihnjeni pisci Krščanskih grških spisov so pisali v splošni (koiné) grščini in so besedo staurós uporabljali v istem pomenu, kot ga je imela v klasični grščini, namreč v pomenu navadnega kola ali droga, brez kakršne koli prečke pod kakršnim koli kotom. O nasprotnem ni nobenih dokazov. Apostola Peter in Pavel sta za mučilno pripravo, na katero so pribili Jezusa, uporabila tudi besedo xýlon, in to kaže, da je šlo za pokončen kol brez prečke, saj beseda xýlon v tem posebnem pomenu pomeni prav to. (Apd. 5:30; 10:39; 13:29; Gal. 3:13; 1. Pet. 2:24) V Septuaginti je beseda xýlon rabljena v Ezru 6:11 (2. Ezdrova 6:11). V tej vrstici se z njo označuje tram, na katerega naj bi obesili kršitelja postave, tako kot v Apostolskih delih 5:30 in 10:39.

W. E. Vine je v svojem delu An Expository Dictionary of New Testament Words (ponatis iz leta 1966, I. zvezek, str. 256) glede pomena besede staurós zapisal: »STAUROS (σταυρός) v prvi vrsti označuje pokončen drog ali kol. Nanj so pribijali na smrt obsojene hudodelce. Samostalnik in glagol stauroō (pritrditi na kol ali drog) je izvorno treba razlikovati od cerkvene oblike križa iz dveh tramov. Oblika slednjega izvira iz starodavne Kaldeje in so jo v tej ter sosednjih deželah, tudi v Egiptu, uporabljali kot simbol boga Tamuza (v obliki mistične črke tav, začetnice njegovega imena). Do srede 3. stoletja A. D. so cerkve nekatere nauke krščanske vere ali opustile ali pa jih popačile. Da bi povečali ugled odpadniškega cerkvenega sistema, so v cerkve sprejemali pogane, ne da bi se jim bilo treba versko preroditi, in jim v glavnem dopustili, da so obdržali svoje poganske znake in simbole. Tako je bil tav ali T v svoji najpogostejši obliki, z nekoliko spuščeno prečko, sprejet kot Kristusov križ.«

Po Lewisovem in Shortovem latinskem slovarju je osnovni pomen besede crux »drevo, okvir ali druge lesene priprave za usmrtitev, na katere so zločince pritrdili ali obesili«. Beseda crux je šele kasneje dobila pomen »križ«. Posamezen kol za usmrtitev zločinca se je v latinščini imenoval crux símplex. Eno takšnih mučilnih priprav je Justus Lipsius (1547–1606) narisal v svoji knjigi De cruce libri tres (Antwerpen, 1629, str. 19) in jo predstavljamo v tem dodatku na 1692. strani (gre za reprodukcijo ilustracije iz te knjige).

Hermann Fulda je v knjigi Das Kreuz und die Kreuzigung (Breslau, 1878, str. 109) zapisal: »Včasih so za javno usmrtitev izbrali kraj, na katerem ni bilo dreves. Zato so v tla zabili navaden tram in nanj razbojnika privezali za dvignjene roke, pogosto pa tudi za noge, ali pa ga v tem položaju na tram pribili.« Fulda to potrdi s precej dokazi, potem pa na straneh 219 in 220 sklene: »Jezus je umrl na navadnem usmrtitvenem kolu. V prid temu govori a) dejstvo, da je bil to takrat običajen način usmrčevanja na Vzhodu, b) posredno sama zgodovina Jezusovega trpljenja in c) mnoge izjave zgodnjih cerkvenih očetov.«

Paul Wilhelm Schmidt, ki je bil profesor na baselski univerzi, je v svojem delu Die Geschichte Jesu (2. zvezek, Tübingen in Leipzig, 1904, str. 386–94) predstavil temeljito študijo grške besede staurós. Na 386. strani je napisal: »σταυρός [staurós] zaznamuje vsakršen pokončno stoječ drog ali drevesno deblo.« Glede izvršitve kazni nad Jezusom pa je na straneh 387–89 napisal: »Kar se tiče izvršitve kazni nad Jezusom pride poleg šibanja (glede na zapis v evangelijih) v poštev samo še najenostavnejša oblika rimskega križanja – obešenje neoblečenega telesa na kol, ki ga je, mimogrede povedano, Jezus moral nositi oziroma vleči na kraj usmrtitve, da bi bila kazen še sramotnejša. [. . .] V prid temu, da ni šlo za nič drugega kot za enostavno obešenje, govori dejstvo, da so pogosto tako usmrtili veliko ljudi hkrati: Varus jih je naenkrat usmrtil 2000 (Jos. Ant. XVII 10. 10); enako tudi Kvadrat (Judovske vojne II 12. 6), prokurator Feliks (Judovske vojne II 15. 2 [13.2]) in Tit (Judovske vojne VII. 1 [V 11. 1]).«

Nobenega dokaza torej ni, da bi bil Jezus Kristus križan na dveh lesenih drogih, danih skupaj pod pravim kotom. V Svete spise ne želimo vnašati poganske zamisli o križu, saj nočemo k Božji napisani Besedi nič dodajati, temveč prevajamo besedi staurós in xýlon v skladu z njunim najpreprostejšim pomenom. Ker je Jezus z besedo staurós upodobil trpljenje in sramoto oziroma mučenje svojih sledilcev (Mat. 16:24), smo staurós prevedli z »mučilni kol«, da bi ga ločili od xýlon, ki smo ga prevedli s »kol«.