Četrta Mojzesova knjiga
5 Jehova je Mojzesu še rekel: 2 »Zapovej Izraelcem, naj vsakega gobavca,+ vsakega, ki ima izcedek*,+ in vsakega, ki se je onečistil pri mrliču*,+ pošljejo ven iz tabora. 3 Naj gre za moškega ali žensko, takšnega človeka morate poslati ven. Pošljite ga ven iz tabora, da ne bi onečistil*+ celotnega tabora, sredi katerega prebivam.«+ 4 Izraelci so naredili tako in takšne ljudi poslali ven iz tabora. Naredili so tako, kot je Jehova naročil Mojzesu.
5 Jehova je Mojzesu še rekel: 6 »Izraelcem povej: ‚Če moški ali ženska naredi katerega od grehov, ki so običajni med ljudmi, in je s tem nezvest Jehovu, je kriv.+ 7 Prizna+ naj greh, ki ga je naredil, ter povrne znesek, enakovreden povzročeni škodi*, in temu doda še petino vrednosti.+ To odškodnino naj da oškodovanemu. 8 Če pa ta ni več živ in nima bližnjega sorodnika, ki bi namesto njega dobil odškodnino, naj krivec da odškodnino Jehovu in bo pripadla duhovniku poleg ovna poravnave, s katerim bo duhovnik zanj opravil poravnavo.+
9 Duhovniku naj pripada vse,+ kar Izraelci prispevajo kot sveti dar.+ 10 Vse svete stvari, ki jih kdo prispeva, ostanejo njemu. Duhovniku pripada vse, kar mu kdo da.‘«
11 Jehova je Mojzesu še rekel: 12 »Govori z Izraelci in jim reci: ‚Če kakšna žena zaide tako, da je nezvesta svojemu možu 13 in ima spolne odnose z drugim moškim,+ ampak mož tega ne ve in to ostane prikrito – torej če se žena onečasti, vendar ni proti njej nobene priče in je ne zasačijo, je treba narediti naslednje: 14 Če postane mož ljubosumen in sumi, da mu je žena nezvesta, ne glede na to, ali se je res onečastila ali se ni, 15 naj jo pripelje k duhovniku in s seboj prinese tudi daritev zanjo, in sicer desetino efe* ječmenove moke. Moke naj ne polije z oljem niti naj ji ne doda kadilne smole, ker je to žitna daritev ljubosumnosti, žitna daritev, ki prikliče v spomin krivdo.
16 Duhovnik naj žensko pripelje bližje in jo postavi pred Jehova.+ 17 Vzame naj lončeno posodo s sveto vodo in v vodo strese nekaj zemlje s tal svetega šotora. 18 Žensko naj postavi pred Jehova, ji razpusti lase in ji v roke da žitno daritev, ki prikliče v spomin krivdo, to je žitno daritev ljubosumnosti,+ sam pa naj ima v roki grenko vodo, ki prinaša prekletstvo.+
19 Duhovnik naj nato žensko zapriseže. Reče naj ji: »Če od takrat, ko si se poročila*,+ nisi imela spolnih odnosov z nobenim drugim moškim in če nisi zašla tako, da si se onečastila, naj ti ta grenka voda, ki prinaša prekletstvo, ne škoduje. 20 Če pa si, odkar si se poročila, zašla tako, da si se onečastila, in si imela spolne odnose s kakšnim drugim moškim ...«+ 21 Duhovnik naj nato žensko zapriseže z naslednjo prisego, ki vsebuje prekletstvo: »Naj Jehova stori, da ti uplahnejo* stegna* in ti nabrekne trebuh. Tako naj te Jehova postavi za svarilen zgled, ki se bo omenjal pri izrekanju prekletstev in priseg med ljudstvom. 22 Ta voda, ki prinaša prekletstvo, bo prišla v tvoje črevesje, zaradi česar ti bo nabreknil trebuh in ti bodo uplahnila* stegna*.« Ženska pa naj reče: »Amen! Amen!«*
23 Zatem naj duhovnik ta prekletstva zapiše v knjigo in jih spere z grenko vodo. 24 Grenko vodo, ki prinaša prekletstvo, bo potem dal piti ženski. In ko bo voda prišla vanjo, ji bo povzročila grenkobo. 25 Duhovnik naj iz ženskinih rok vzame žitno daritev ljubosumnosti+ in jo zaniha pred Jehovom ter prinese k oltarju. 26 Vzame naj pest te žitne daritve kot simbolno daritev* in to zažge na oltarju, da se bo dvigoval dim.+ Nato naj da ženski piti vodo. 27 Če se je ženska res onečastila in je bila nezvesta svojemu možu, bo voda, ki prinaša prekletstvo, potem ko jo bo popila, v njej postala nekaj grenkega. Trebuh ji bo nabreknil, stegna* ji bodo uplahnila* in postala bo svarilen zgled, ki se bo omenjal pri izrekanju prekletstev med ljudstvom. 28 Če pa se ženska ni onečastila in je čista, je ne bo doletela takšna kazen. Lahko bo zanosila in imela otroke.
29 To je zakon o ljubosumnosti+ in velja za žensko, ki po poroki zaide tako, da se onečasti, 30 oziroma za moškega, ki postane ljubosumen in sumi, da mu je žena nezvesta. Mož naj ženo postavi pred Jehova in duhovnik naj z njo ravna natančno po tem zakonu. 31 Tako mož ne bo nosil krivde, žena pa bo, če je zares kriva, za to odgovarjala.‘«