Četrta Mojzesova knjiga

36 Družinski poglavarji potomcev Gileáda, ki je bil Mahírjev+ sin in Manásejev vnuk, iz rodbin Jožefovih potomcev so prišli pred Mojzesa in poglavarje izraelskega ljudstva. 2 Rekli so: »Jehova je tebi, naš gospod, naročil, da deželo razdeliš z žrebom+ in jo daš Izraelcem v dediščino. Jehova ti je še naročil, da dediščino našega brata Zelofháda daš njegovim hčeram.+ 3 Če bi se poročile z moškimi iz katerega drugega Izraelovega rodu, bi bila dediščina teh žensk vzeta od dediščine naših prednikov in prenesena k dediščini rodu, v katerega bi se poročile – tako bi izgubili del dediščine, ki nam je bila določena z žrebom. 4 Ko bi izraelsko ljudstvo imelo jubilej*,+ bi se dediščina teh žensk dodala dediščini rodu, v katerega bi se poročile, in tako bi mi izgubili del dediščine rodu naših prednikov.«

5 Mojzes je nato po Jehovovem ukazu Izraelcem naročil: »Rod Jožefovih potomcev ima prav. 6 Jehova je za Zelofhádove hčere zapovedal tole: ‚Poročijo se lahko, s komer koli želijo. Vendar mora biti moški, s katerim se poročijo, iz ene od rodbin v rodu njihovega očeta. 7 Dediščina Izraelcev ne sme prehajati iz enega rodu v drug rod. Vsak Izraelec mora namreč obdržati dediščino, ki pripada rodu njegovih praočetov. 8 Vsaka hči, ki ima v lasti dediščino v katerem od Izraelovih rodov, naj se poroči s kom iz rodu svojega očeta.+ Tako bodo Izraelci obdržali dediščino svojih praočetov. 9 Dediščina ne sme prehajati iz enega rodu v drug rod. Izraelovi rodovi morajo namreč obdržati vsak svojo dediščino.‘«

10 Zelofhádove hčere so naredile tako, kot je Jehova zapovedal Mojzesu.+ 11 Tako so se Zelofhádove hčere Máhla, Tírza, Hógla, Milka in Nóa+ poročile s sinovi svojih stricev. 12 Poročile so se z moškimi iz rodbin Jožefovega sina Manáseja, zato da bi njihova dediščina ostala v rodu, ki mu je pripadala rodbina njihovega očeta.

13 To so zapovedi in odloki, ki jih je Jehova po Mojzesu dal Izraelcem na moábskih sušnih ravnicah ob Jordanu nasproti Jêrihi.+