Četrta Mojzesova knjiga

32 Rúbenovci+ in Gadovci+ so imeli zelo veliko živine. Videli so, da sta pokrajina okrog Jazêrja+ in gileádska dežela dober kraj za živino. 2 Zato so Gadovci in Rúbenovci odšli k Mojzesu, duhovniku Eleázarju in poglavarjem ljudstva ter rekli: 3 »Atarót, Dibón, Jazêr, Nímra, Hešbón,+ Elalé, Sebam, Nebó+ in Beón+ 4 – območje, ki ga je Jehova zavzel za izraelsko ljudstvo,+ je dober kraj za živino. In mi, tvoji služabniki, imamo veliko živine.«+ 5 Rekli so še: »Če smo si pridobili tvojo naklonjenost, naj dobimo to območje v last. Ne pošiljaj nas čez Jordan.«

6 Mojzes je Gadovcem in Rúbenovcem odgovoril: »Vaši bratje bodo šli v vojno, vi pa mislite ostati tukaj? 7 Zakaj hočete Izraelcem vzeti pogum in jih odvrniti od tega, da bi šli čez Jordan v deželo, ki jim jo daje Jehova? 8 To so naredili vaši očetje, ko sem jih iz Kádeš Barnée poslal ogledovat deželo.+ 9 Ko so prišli v Eškólsko dolino*+ in videli deželo, so Izraelcem vzeli pogum in jih odvrnili od tega, da bi šli v deželo, ki jim jo je namenil Jehova.+ 10 Jehova se je tisti dan zelo razjezil. Prisegel je:+ 11 ‚Nihče od teh, ki so stari 20 let in več in so šli iz Egipta, ne bo videl dežele,+ ki sem jo s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu,+ ker me nihče od njih ni ubogal iz vsega srca. 12 Videla jo bosta samo Kaleb,+ sin Kenázovca Jefunéja, in Nunov sin Jozue,+ ker sta Jehova ubogala iz vsega srca.‘+ 13 Jehova se je zelo razjezil na Izraelce, zato so morali 40 let tavati po pustinji,+ dokler ni pomrl ves rod*,+ ki je delal, kar je hudo v Jehovovih očeh. 14 In vi, zarod grešnikov, greste po stopinjah svojih očetov in povzročate, da je Jehova na izraelsko ljudstvo vse bolj jezen. 15 Če ga ne boste več ubogali, bo ljudstvo spet pustil v pustinji – in vi boste vse te ljudi uničili.«

16 Kasneje so pristopili k njemu in mu rekli: »Dovoli, da tu zgradimo kamnite ograde za svoje črede in mesta za svoje otroke. 17 Naši otroci bodo živeli v utrjenih mestih, na varnem pred prebivalci dežele. Mi pa bomo pripravljeni za boj+ šli pred drugimi Izraelci, dokler jih ne pripeljemo v njihov kraj. 18 Ne bomo se vrnili v svoje hiše, dokler ne bo vsak Izraelec dobil svoje zemlje, svoje dediščine.+ 19 Mi namreč ne bomo dobili dediščine skupaj z njimi ne na drugi strani Jordana ne kje naprej, saj bomo svojo dediščino dobili tu, na vzhodni strani Jordana.«+

20 Mojzes jim je odgovoril: »Če boste res naredili tako – če se boste oborožili,+ tako kot je naročil Jehova, 21 če se boste torej vsi oborožili in prečkali Jordan, da bi se bojevali pred Jehovovimi očmi, dokler ne bo pregnal svojih sovražnikov izpred sebe+ 22 in dokler si ne boste z Jehovovo pomočjo podredili dežele+ – potem se boste lahko vrnili+ in ne boste krivi pred Jehovom in pred Izraelci. Takrat vam bo Jehova dal to zemljo v last.+ 23 Če pa ne boste naredili tako, boste grešili proti Jehovu. Vedite, da boste v tem primeru plačali za svoj greh. 24 Torej, lahko zgradite mesta za svoje otroke in ograde za svoje črede,+ toda izpolniti morate svojo obljubo.«

25 Gadovci in Rúbenovci so Mojzesu rekli: »Naš gospod, naredili bomo tako, kot nam zapoveduješ. 26 Naši otroci, žene in naša živina, vse naše črede, bodo ostali v gileádskih mestih.+ 27 Naš gospod, mi pa bomo, vsi oboroženi za boj, prečkali Jordan, da bi se bojevali pred Jehovovimi očmi,+ prav tako kot si rekel.«

28 Nato je Mojzes glede njih duhovniku Eleázarju, Nunovemu sinu Jozuetu in rodbinskim poglavarjem Izraelovih rodov zapovedal naslednje: 29 »Če bodo Gadovci in Rúbenovci skupaj z vami prečkali Jordan, vsi oboroženi, da bi se bojevali pred Jehovovimi očmi, in si boste podredili deželo, potem jim dajte v last gileádsko deželo.+ 30 Če pa ne bodo prijeli za orožje in šli skupaj z vami tja čez, naj se naselijo med vami v kánaanski deželi.«

31 Gadovci in Rúbenovci so na vse to rekli: »Naš gospod, naredili bomo vse, kar nam je Jehova govoril. 32 Vzeli bomo orožje in pred Jehovovimi očmi šli tja čez v kánaansko deželo,+ toda posest, ki jo bomo dobili v dediščino, bo na tej strani Jordana.« 33 Tako je Mojzes Gadovemu rodu, Rúbenovemu rodu+ in polovici rodu Jožefovega sina Manáseja+ dal kraljestvo amoréjskega kralja Sihóna+ in kraljestvo bašánskega kralja Oga,+ to je deželo, ki pripada mestom na teh ozemljih, in mesta po deželi.

34 Gadovci so zgradili* Dibón,+ Atarót,+ Aroêr,+ 35 Atrót Šofán, Jazêr,+ Jogbóho,+ 36 Bet Nímro+ in Bet Harán,+ utrjena mesta. Prav tako so zgradili kamnite ograde za črede. 37 Rúbenovci pa so zgradili Hešbón,+ Elalé,+ Kirjatájim,+ 38 Nebó,+ Baal Meón+ (imena so jim spremenili) in Síbmo. Mestom, ki so jih obnovili, so dali nova imena.

39 Potomci Mahírja,+ Manásejevega sina, so napadli Gileád, ga zavzeli in pregnali Amoréjce, ki so bili tam. 40 Zato je Mojzes dal Gileád Manásejevemu sinu Mahírju in ta se je tam naselil.+ 41 Manásejev potomec Jaír je šel v napad in zavzel tamkajšnja šotorska naselja ter jih poimenoval Havót Jaír*.+ 42 Tudi Nóbah je šel v napad in zavzel je Kenát z okoliškimi* vasmi ter ga po sebi poimenoval Nóbah.