Jeremija

44 Jeremija je vsem Judom, ki so takrat živeli v egiptovski deželi,+ vsem, ki so živeli v Migdólu,+ Tahpanhésu,+ Nofu*+ in deželi Patrós,+ sporočil: 2 »Jehova nad vojskami, Izraelov Bog, govori takole: ‚Videli ste vso nesrečo, ki sem jo poslal nad Jeruzalem+ in nad vsa mesta na Judovem. Danes so razrušena in nenaseljena.+ 3 To se je zgodilo zaradi vašega zlobnega ravnanja, s katerim ste me žalili – drugim bogovom, ki jih prej niste poznali ne vi ne vaši predniki, ste darovali žrtve+ in jim služili.+ 4 Jaz sem vam pošiljal vse svoje služabnike preroke, in to vedno znova,* da so govorili: »Prosim, ne počenjajte teh gnusnih reči, ki jih sovražim!«+ 5 Vendar vi niste poslušali, niste prisluhnili. Niste nehali ravnati zlobno in ste še naprej darovali žrtve drugim bogovom.+ 6 Zato sta se moj bes in moja jeza izlila in razplamtela po mestih na Judovem in jeruzalemskih ulicah. Vsi ti kraji so se spremenili v ruševine in pustinjo, kar se lahko vidi še danes.‘+

7 Zdaj pa Izraelov Bog Jehova, Bog nad vojskami, pravi: ‚Zakaj si hočete nakopati veliko nesrečo? Ta bo vsem, ki so prišli z Judovega, moškim, ženskam, otrokom in dojenčkom, prinesla smrt in nihče ne bo ostal. 8 Zakaj me žalite s tem, da v egiptovski deželi, v katero ste šli živet, žrtvujete drugim bogovom? Umrli boste in vsi narodi na zemlji vas bodo omenjali v prekletstvih in vas sramotili.+ 9 Ali ste pozabili hudobna dejanja svojih prednikov, hudobna dejanja Judovih kraljev+ in njihovih žen+ pa tudi svoja hudobna dejanja in hudobna dejanja svojih žen?+ Ali ste pozabili vso hudobijo, ki se je počenjala po Judovi deželi in jeruzalemskih ulicah? 10 Vse do danes se niste ponižali*, niste pokazali, da imate strahospoštovanje do mene,+ niste se ravnali po mojih zakonih in po mojih odredbah, ki sem jih dal vam in vašim prednikom.‘+

11 Zato Jehova nad vojskami, Izraelov Bog, govori: ‚Odločen sem nad vas pripeljati nesrečo in uničiti vse Judovo ljudstvo. 12 Poskrbel bom, da bodo Judje, ki so ostali in so se odločili, da gredo živet v Egipt, v egiptovski deželi+ tudi umrli. Pokosila jih bosta meč in lakota. Vsi, brez izjeme, bodo umrli od meča in lakote. Ljudje jih bodo omenjali v prekletstvih in kletvah, ob pogledu na njih se bodo zgrozili in sramotili jih bodo.+ 13 Tiste, ki živijo v egiptovski deželi, bom kaznoval, tako kot sem kaznoval Jeruzalem – z mečem, lakoto in kugo*.+ 14 Nihče od Judov, ki so šli živet v Egipt, ne bo ušel ne preživel, da bi se vrnil v Judovo deželo. Hrepeneli bodo po tem, da bi se vrnili in živeli tam, ampak razen nekaj ubežnikov se ne bo vrnil nihče.‘«

15 Vsi možje, ki so vedeli, da so njihove žene žrtvovale drugim bogovom, in vse žene, ki so stale tam – vseh skupaj jih je bilo veliko – in vsi Judje, ki so živeli v egiptovski deželi,+ v Patrósu,+ so odgovorili Jeremiju: 16 »Ne bomo ubogali tega, kar si nam govoril v Jehovovem imenu. 17 Delali bomo tako, kot smo rekli. Darovali bomo žrtve Nebeški kraljici* in ji izlivali pitne daritve,+ tako kot smo to počeli mi, naši predniki, naši kralji in naši vodilni možje po mestih na Judovem in jeruzalemskih ulicah. Takrat smo imeli dovolj hrane in nam je šlo dobro, takrat nismo doživeli nobene nesreče. 18 Odkar pa smo nehali darovati žrtve Nebeški kraljici* in ji izlivati pitne daritve, nam primanjkuje vsega in umiramo od meča in lakote.«

19 Ženske so dodale: »In ko smo Nebeški kraljici* darovale žrtve in ji izlivale pitne daritve, ko smo delale žrtvene kolače z njeno podobo in ji izlivale pitne daritve, ali smo to delale brez dovoljenja svojih mož?«

20 Jeremija je nato vsem ljudem, namreč možem, njihovim ženam in drugim, ki so govorili z njim, rekel: 21 »Vi, vaši predniki, vaši kralji, vaši vodilni možje in vaše ljudstvo ste darovali žrtve po mestih na Judovem in jeruzalemskih ulicah.+ Jehova si je to zapomnil, tega ni pozabil. 22 Na koncu Jehova ni mogel več prenašati vašega zlobnega ravnanja in nagnusnih dejanj, zato se je z vašo deželo zgodilo to, kar se vidi še danes – spremenila se je v nenaseljeno pustinjo in grozljiv prizor in se omenja v prekletstvih.+ 23 Ta nesreča, ki jo doživljate danes, vas je doletela, ker ste darovali te žrtve in grešili proti Jehovu – Jehova niste ubogali in niste živeli po njegovih zakonih, niste upoštevali njegovih odredb in opominov.«+

24 Jeremija je zatem vsemu ljudstvu, tudi ženskam, rekel: »Vsi vi Judje, ki ste v egiptovski deželi, poslušajte, kaj vam Jehova govori. 25 Jehova nad vojskami, Izraelov Bog, pravi takole: ‚Vi in vaše žene ste to, kar ste govorili, tudi naredili. Govorili ste namreč: »Zaobljubili smo se, da bomo darovali žrtve Nebeški kraljici* in ji izlivali pitne daritve, in to zaobljubo bomo tudi izpolnili.«+ Ve žene, to, kar ste se zaobljubile, boste tudi naredile, svoje zaobljube boste izpolnile.‘

26 Zato vsi vi Judje, ki živite v egiptovski deželi, prisluhnite, kaj vam Jehova govori: ‚Jaz, Jehova, pravim: »Pri svojem velikem imenu prisegam, da po vsej egiptovski deželi ne bo niti enega Juda, ki bi omenjal moje ime+ z besedami: ‚Prisegam pri Vrhovnem gospodu Jehovu, živem Bogu!‘+ 27 Poskrbel bom,* da jih bo doletela nesreča, ne pa dobro.+ Vsi Judje v egiptovski deželi bodo drug za drugim umirali od meča in lakote, dokler jih ne bo več.+ 28 Samo peščica bo ubežala meču in se iz Egipta vrnila v Judovo deželo.+ Takrat bodo vsi Judje, ki so prišli živet v Egipt, vedeli, čigave besede so se izpolnile: moje ali njihove.«‘«

29 »‚Dal vam bom znamenje,‘ govorim jaz, Jehova, ‚s katerim vam bom pokazal, da vas bom kaznoval na tem kraju, in tako boste vedeli, da se bodo moje besede glede napovedane nesreče zagotovo izpolnile. 30 Jaz, Jehova, pravim takole: »Faraona Hofrája, egiptovskega kralja, bom izročil v roke njegovim sovražnikom in v roke tistim, ki ga hočejo ubiti, tako kot sem Judovega kralja Zedekíja izročil v roke babilonskemu kralju Nebukadnezarju*, ki je bil njegov sovražnik in ga je hotel ubiti.«‘«+