Izaija

Poveličujem te, hvalim tvoje ime,

ker si naredil čudovite reči,+

ker si zvesto+ in zanesljivo uresničil to,

kar si se namenil že pred davnimi časi.+

 2 Mesto si spremenil v kup kamenja,

utrjeno mesto v razpadajoče ruševine.

Utrdbe tujcev ni več,

nikoli več ne bo pozidana.

 3 Zato te bo močno ljudstvo slavilo,

mesto tiranskih narodov se te bo balo.+

 4 Ti si utrdba ubogemu,

utrdba revežu v njegovi stiski,+

zatočišče pred nevihto,

senca pred vročino.+

Ko tirani besnijo kakor nevihta, ki udarja ob zid,

 5 ko pritiskajo kakor vročina v sušni deželi,

ti utišaš vpitje sovražnikov.

Kakor oblak s svojo senco prežene vročino,

tako ti utišaš petje tiranov.

 6 Jehova nad vojskami bo na tej gori+

vsem ljudstvom pripravil gostijo z izbranimi jedmi,+

gostijo z izvrstnim vinom*,

z izbranimi jedmi iz najboljšega mesa*,

z izvrstnim, prečiščenim vinom.

 7 Na tej gori bo odstranil* zagrinjalo, ki zagrinja vsa ljudstva,

in pokrivalo*, ki pokriva vse narode.

 8 Vrhovni gospod Jehova bo za vedno odstranil* smrt+

in obrisal solze z vseh obrazov.+

Zaupali smo vanj+

in on nas je rešil.+

10 Jehovova roka bo počivala na tej gori+

in Moáb bo poteptan na svojem mestu,+

kakor se potepta slama na gnojišču.

11 S svojimi rokami bo zamahnil po Moábu,

kakor plavalec pri plavanju zamahuje po vodi,

in s spretnimi gibi svojih rok

bo ponižal njegovo ošabnost.+

12 Utrjeno mesto s tvojim* visokim obzidjem bo podrl,

zrušil ga bo na tla,

vrgel ga bo v prah.