Druga Mojzesova knjiga
33 Jehova je Mojzesu še rekel: »Odpravi se od tu z ljudstvom, ki si ga odpeljal iz egiptovske dežele. Odpotujte v deželo, glede katere sem Abrahamu, Izaku in Jakobu prisegel: ‚Tvojemu potomstvu jo bom dal.‘+ 2 Pred vami bom poslal angela+ in izgnal bom Kanaánce, Amoréjce, Hetéjce, Perizéjce, Hivéjce in Jebuséjce.+ 3 Pojdite v deželo, v kateri tečeta mleko in med!+ Toda jaz ne bom šel z vami, ker ste trmasto ljudstvo,+ da vas ne bi na poti pokončal.«+
4 Ko je ljudstvo slišalo te ostre besede, je začelo žalovati in nihče si ni nadel svojega nakita. 5 Jehova je Mojzesu rekel: »Izraelcem povej: ‚Trmasto ljudstvo ste.+ V trenutku bi lahko šel skozi vaš tabor in vas pokončal.+ Zato ne nosite svojega nakita, dokler se ne odločim, kaj naj naredim z vami.‘« 6 Tako si Izraelci niso nadeli* nakita od gore Hóreb naprej.
7 Mojzes je vzel šotor, ga postavil zunaj tabora, nekoliko stran od njega, in ga poimenoval shodni šotor*. Kdor je hotel kaj vprašati Jehova,+ je šel k shodnemu šotoru, ki je bil zunaj tabora. 8 Kadar koli je Mojzes šel ven k šotoru, je vse ljudstvo vstalo. Vsak je stal pri vhodu svojega šotora in gledal za Mojzesom, dokler ta ni vstopil v šotor. 9 Takoj ko je vstopil, se je spustil oblačni steber+ in ostal pri vhodu v šotor, dokler je Bog govoril z Mojzesom.+ 10 Kadar je ljudstvo videlo, da oblačni steber stoji pri vhodu v šotor, so se vsi priklonili, vsak pri vhodu svojega šotora. 11 Jehova je govoril z Mojzesom iz oči v oči,+ tako kot govori človek s človekom. Kadar se je Mojzes vrnil v tabor, se njegov pomočnik in služabnik Jozue,+ ki je bil Nunov sin, ni umaknil od njegovega šotora.
12 Mojzes je Jehovu rekel: »Glej, ti mi praviš: ‚Vodi to ljudstvo.‘ Toda nisi mi povedal, koga boš poslal z menoj. Prav tako si mi rekel: ‚Dobro te poznam* in pridobil si si mojo naklonjenost.‘ 13 Če sem si pridobil tvojo naklonjenost, mi, prosim, pomagaj razumeti svoj način ravnanja,+ zato da bi te bolje poznal in bil še naprej deležen tvoje naklonjenosti. Imej tudi v mislih, da je ta narod tvoje ljudstvo.«+ 14 On pa mu je odgovoril: »Jaz sam bom šel* s teboj+ in ti naklonil mir.«+ 15 Mojzes mu je nato rekel: »Če ti sam ne boš šel* zraven, nas ne pošiljaj od tu. 16 Po čem se bo vedelo, da smo si tako jaz kot tvoje ljudstvo pridobili tvojo naklonjenost? Ali ne ravno po tem, da ti hodiš z nami?+ Tako se bomo jaz in tvoje ljudstvo razlikovali od vseh drugih ljudstev, ki so na površju zemlje.«+
17 Jehova je Mojzesu rekel: »Tudi to, kar prosiš, bom naredil, ker si si pridobil mojo naklonjenost in te dobro poznam*.« 18 Nato je Mojzes rekel: »Prosim, pokaži mi svojo slavo.« 19 Toda on mu je odgovoril: »Šel bom mimo tebe in ti dal videti vso svojo dobroto ter pred teboj razglasil svoje ime, Jehova.+ Naklonjen bom tistemu, ki mu bom želel biti naklonjen, in usmilil se bom tistega, ki se ga bom želel usmiliti.«+ 20 Zatem je dodal: »Ne moreš videti mojega obraza, saj me noben človek ne more videti in ostati živ.«
21 Jehova je nadalje rekel: »Tu blizu mene je prostor. Stopi na skalo. 22 Ko bom šel mimo in ti pokazal svojo slavo, te bom postavil v skalno razpoko in zaščitil s svojo roko. 23 Potem ko bom že mimo, bom roko odmaknil in videl me boš od zadaj. Toda mojega obraza ne boš mogel videti.«+