Druga Mojzesova knjiga
1 In imena Izraelovih* sinov, ki so vsak s svojo družino prišli v Egipt z Jakobom, so:+ 2 Rúben, Símeon, Lévi in Juda,+ 3 Isahár, Zábulon in Benjamin, 4 Dan in Néftali, Gad in Áser.+ 5 Vseh Jakobovih potomcev je bilo 70. Jožef pa je bil že v Egiptu.+ 6 Čez čas je Jožef umrl,+ prav tako so umrli tudi vsi njegovi bratje in ves tisti rod*. 7 Izraelci* so bili rodovitni in bilo jih je vedno več; zelo hitro so postali številni in močni, tako da se je dežela napolnila z njimi.+
8 Kasneje je nad Egiptom zavladal nov kralj, ki ni vedel nič o Jožefu. 9 Svojemu ljudstvu je rekel: »Glejte! Izraelci so številnejši in močnejši od nas.+ 10 Ravnajmo pametno s temi ljudmi. Sicer se lahko zgodi, da jih bo vse več in več, in če pride do vojne, se bodo pridružili našim sovražnikom, se bojevali proti nam in odšli iz dežele.«
11 Zato so nad Izraelce postavili nadzornike sužnjev, da so jih s težaškim delom zatirali.+ Poleg tega so jih prisilili, da so za faraona zgradili mesti, namenjeni skladiščenju, namreč Pitóm in Ramesés.+ 12 Toda bolj ko se je Izraelce zatiralo, več jih je bilo in bolj so se širili, tako da so se jih Egipčani bali in čutili odpor do njih.+ 13 Egipčani so zato Izraelce prisilili v kruto suženjstvo.+ 14 Življenje so jim grenili s tem, da so jih silili delati ilovnato malto in opeke ter opravljati vsakršna težaška dela na polju. Da, Izraelci so morali garati v krutih razmerah in opravljati vsakršno suženjsko delo.+
15 Kasneje je egiptovski kralj govoril s hebrejskima babicama, ki jima je bilo ime Šifra in Púa, 16 in jima naročil: »Ko pomagata Hebrejkam pri porodu+ in jih vidita, da rojevajo,* morata dečke usmrtiti, deklice pa pustiti pri življenju.« 17 Toda babici iz strahospoštovanja do pravega Boga nista delali tega, kar jima je naročil egiptovski kralj, ampak sta pustili dečke živeti.+ 18 Čez nekaj časa ju je egiptovski kralj poklical k sebi in ju vprašal: »Zakaj pustita dečke živeti?« 19 Babici sta mu odgovorili: »Hebrejke niso kot Egipčanke. So krepke in rodijo, še preden pride k njim babica.«
20 Bog je babici nagradil. Ljudstvo pa je raslo in postajalo zelo močno. 21 Kasneje je pravi Bog babicama dal družino, ker sta do njega imeli strahospoštovanje. 22 Nazadnje je faraon vsemu svojemu ljudstvu ukazal: »Vsakega novorojenega hebrejskega dečka vrzite v Nil, vsako deklico pa pustite živeti!«+