Druga Samuelova knjiga
1 Ko je Savel umrl, je bil David že dva dni v Ziklágu.+ Tja se je vrnil, potem ko je porazil Amalečáne. 2 Tretji dan pa je iz Savlovega tabora prišel neki moški. Obleko je imel raztrgano in glavo posuto s prahom.* Ko je prišel k Davidu, je padel na kolena in se priklonil do tal.
3 David ga je vprašal: »Od kod prihajaš?« Odgovoril mu je: »Pobegnil sem iz izraelskega tabora.« 4 David ga je še vprašal: »Kako je bilo? Prosim, povej mi.« Rekel je: »Vojaki so zbežali iz boja in veliko jih je umrlo. Tudi Savel in njegov sin Jonatan sta umrla.«+ 5 Nato je David mladega moškega, ki mu je to sporočil, vprašal: »Kako veš, da sta Savel in njegov sin Jonatan mrtva?« 6 Odgovoril mu je: »Po naključju sem prišel na goro Gilbóo.+ Tam je bil Savel, ki se je opiral na sulico, vozovi in konjeniki pa so ga že skoraj dohiteli.+ 7 Ko se je ozrl in me zagledal, me je poklical. Odgovoril sem: ‚Tukaj sem!‘ 8 Vprašal me je: ‚Kdo si?‘ Odgovoril sem: ‚Amalečán+ sem.‘ 9 Rekel mi je: ‚Prosim, stopi sem in me ubij. Kljub smrtnim mukam sem še vedno živ.‘ 10 Stopil sem torej k njemu in ga ubil,+ saj sem vedel, da ne bo preživel, ker je bil hudo ranjen. Nato sem mu z glave snel krono* in z roke zapestnico* ter oboje prinesel tebi, moj gospod.«
11 Ko je David to slišal, je zgrabil svoja oblačila in jih raztrgal. Enako so naredili tudi vsi možje, ki so bili z njim. 12 Žalovali so in jokali ter se postili+ do večera, ker so pod mečem padli Savel, njegov sin Jonatan in mnogi iz Jehovovega ljudstva, mnogi Izraelci.+
13 David je mladega moškega, ki mu je to sporočil, vprašal: »Od kod si?« Odgovoril je: »Sem sin nekega priseljenca, Amalečána.« 14 David ga je še vprašal: »Kako si si drznil dvigniti roko nad Jehovovega maziljenca in ga ubiti?«+ 15 Nato je poklical enega od svojih mož in mu ukazal: »Pridi sem in ga usmrti!« In ta ga je usmrtil.+ 16 David je Amalečánu rekel: »Sam si kriv za svojo smrt,* saj si se s svojimi usti obsodil, ko si rekel: ‚Ubil sem Jehovovega maziljenca.‘«+
17 Nato je David zapel žalostinko za Savlom in njegovim sinom Jonatanom+ 18 ter Judovcem naročil, naj se jo naučijo. Ta žalostinka ima naslov »Lok« in je zapisana v knjigi Jašár.+ Glasi se:
19 »Tvoja lepota, o Izrael, leži mrtva na tvojih vrhovih.+
Kako sta padla junaka*!
ne razglašajte tega po aškelónskih ulicah,
da se ne bi veselile hčere Filistejcev,
da ne bi vriskale hčere neobrezancev.
naj na vas ne padata ne rosa ne dež,
naj vaša polja ne rojevajo sadu za sveti prispevek,+
saj je bil tam onečaščen ščit junakov,
Savlov ščit ne bo več namazan* z oljem.
22 Jonatanov lok+ in Savlov meč se nista vračala,
ne da bi prelila kri, ne da bi prebodla meso junakov.
Nista se vračala brez uspeha.+
24 O Izraelove hčere, objokujte Savla,
ki vas je oblačil v škrlat in razkošna oblačila,
ki vam je z zlatom krasil obleke.
25 O Izrael, kako sta padla junaka v boju!
Jonatan leži ubit na tvojih vrhovih!+
Tvoja ljubezen mi je bila dragocenejša od ženske ljubezni.+
27 Kako sta padla junaka,
kako je bilo uničeno bojno orožje!«