EDWƐKƐ 50
EDWƐNE 48 Ɛ Nee Gyihova Ɛlua Dahuu
Sukoa Gyihova Mɛlɛbɛnwoaze Ne
“Bɛzukoa Nyamenle kɛ mralɛ kulovolɛma.”—ƐFƐ. 5:1.
BODANE
Yɛbazuzu ndenle nna mɔɔ yɛdua zo yɛsukoa Gyihova mɛlɛbɛnwoaze ne la anwo.
1. Duzu ati a Gyihova mɛlɛbɛnwoaze ne yɛ nwanwane ɛ?
ƐNƐ, saa ɛnwu menli mɔɔ bɛlɛ tumi, le kɛ maanyɛlɛ mgbanyima a, ɛnea a bɛbɛlɛ bɛ nwo aze ɔ? Bie a ɛbaha kɛ kyɛkyɛ. Noko Gyihova, mɔɔ le tumivolɛ bedevinli ne la bɛlɛ ɔ nwo aze. (Edw. 113:5-8) Gyihova nyɛleɛ nee ye gyima kɔsɔɔti da ye ali kɛ ɔbɛlɛ ɔ nwo aze; anwomemaazo biala ɛnle ye nu. Wɔ edwɛkɛ ɛhye anu, yɛbazuzu Gyihova subane ngɛnlɛma nna, yɛɛ kɛzi ko biala da ye ali kɛ ɔbɛlɛ ɔ nwo aze la anwo. Eza yɛbazukoa kɛzi Gyisɛse zukoale ɔ Ze mɛlɛbɛnwoaze ne la. Saa yɛsuzu Gyihova subane ɛhye mɔ anwo a, ɔbaboa yɛ yeamaa yɛabikye ye na yɛazukoa ye mɛlɛbɛnwoaze ne kpalɛ.
YƐKOLA YƐBIKYE GYIHOVA DAHUU
2. Duzu a Edwɛne 62:8 ka ye wɔ Gyihova anwo a? (Eza nea nvoninli ne.)
2 Bɛnda bɛmbikye menli mɔɔ memaa bɛ nwo zo la. Anwomemaazoma nee menli gyɛne ɛnli ye boɛ ɔluakɛ bɛsuzu kɛ bɛle kpalɛ bɛtɛla awie mɔ, ɔti ɔmmaa menli ɛmbikye bɛ fee. Noko Gyihova le ngakyile bɔkɔɔ! Kɛmɔ yɛ anwuma Selɛ ne bɛlɛ ɔ nwo aze la ati, ɔkulo kɛ yɛka ninyɛne mɔɔ gyegye yɛ la amuala yɛkile ye wɔ asɔneyɛlɛ nu. (Kenga Edwɛne 62:8.) Kɛ mɔɔ selɛ mɔɔ ɔkulo ɔ mra edwɛkɛ la kulo kɛ ɔnwu debie biala mɔɔ ɛlɛgyegye ɔ mra ne mɔ la, zɔhane ala a Gyihova noko kulo kɛ ɔtie ye azonvolɛ asɔneyɛlɛ a. Yemaa bɛhɛlɛ asɔneyɛlɛ ɛhye mɔ bie wɔ Baebolo ne anu. Ɛhye maa yɛnwu kɛ yɛbahola yɛabikye ye. (Dwɔh. 10:12-14; 1 Sa. 1:10-18) Na saa nvonleɛ mɔɔ yɛyɛ la ati ɔyɛ a yɛte nganeɛ kɛ yɛnfɛta kɛ yɛyɛ asɔne noko ɛ?
Selɛ bie mɔɔ ɛlɛsukoa Gyihova la ɛlɛtie ɔ ra nrenyia mɔɔ yebɔ buakɛ bie la edwɛkɛ (Nea ɛdendɛkpunli 2)
3. Duzu ati a ɛbahola wɔalie wɔali kɛ Gyihova kulo kɛ ɛyɛ asɔne dahuu ɛ?
3 Saa yɛte nganeɛ kɛ ɔnfɛta kɛ Gyihova kulo yɛ bɔbɔ a, yɛbahola yɛayɛ asɔne. Duzu ati ɔ? Wɔ ralɛ nrenyia ɛkobɔfo ne anwo ndonwo ne anu, Gyisɛse vale Gyihova totole selɛ bie mɔɔ ɔlɛ ɛlɔlɛ kpole la anwo. Nrenyia ne ara ne yɛle nvonleɛ dɔɔnwo tiale ye, na mɔɔ ɔnlunle ɔ nwo la ɛnee ɔte nganeɛ kɛ ɔnfɛta bɔbɔ kɛ ɔsia ɔba sua nu bieko. Noko duzu a selɛ ne yɛle wɔ mekɛ mɔɔ ɔnwunle kɛ ɔ ra ne ɛlɛba sua nu la ɛ? Gyisɛse doale zo kɛ, ‘nrenyia ne nriandile hɔyɛle ɔ ra ne atuu na ɔvole ɔ nloa anwo.’ (Luku 15:17-20) Kɛ Gyihova de la ɛne. Saa ɔnwu kɛ menli mɔɔ bɛ nvonleɛ nee ngyegyelɛ ngakyile ɛmaa bɛ ahonle ɛlɛdi nyane la ɛlɛyɛ asɔne a, ndɛndɛ ne ala ɔfi mɛlɛbɛnwoaze nu ɔtie bɛ kpalɛ. (Awo. 3:19, 20) Gyihova akunlu yelɛyela ye maa bɛ, ɔnriandi ɔkɔ bɛ nwo ɛkɛ na ɔfi anwunvɔnezelɛ nu ɔkyekye bɛ rɛlɛ ɔmaa bɛnwu ye kɛ ɔkulo bɛ kpalɛ kɛ mɔɔ kakula ne papa yɛle la. (Aye. 57:15) Ɛnɛ noko ɛ, kɛzi Gyihova ‘nriandi’ ba yɛ nwo ɛkɛ ɛ? Ɔdua asafo nu mgbanyima, yɛ mbusuafoɔ mɔɔ bɛle nɔhalɛ Kilisienema yɛɛ yɛ mediema diedima anwo zo. (Gye. 5:14, 15) Gyihova ɛyɛ ngyehyɛleɛ ɛhye ɔluakɛ ɔkulo kɛ yɛbikye ye.
4. Duzu ati a ɛnee menli kola bikye Gyisɛse a?
4 Gyisɛse zukoale ɔ Ze. Gyisɛse bɛlɛ ɔ nwo aze kɛ ɔ Ze la. Ɔti mɔɔ ɔwɔ azɛlɛ ye azo la, ɛnee menli kola bikye ye. Ɛnee bɛnzulo kɛ bɛbabiza ye edwɛkɛ. (Maake 4:10, 11) Saa ɔbiza bɛ adwenle wɔ edwɛkɛ bie anwo a, bɛka mɔɔ bɛze wɔ nwo la amuala bɛkile ye. (Mat. 16:13-16) Yɛɛ saa bɛyɛ ɛtane a, ɛzulolɛ ɛnga bɛ ɛnvea ɔluakɛ bɛze kɛ Gyisɛse atiakunlu le kɛnlɛma, ɔse anwunvɔne yɛɛ ɔlɛ abotane. (Mat. 17:24-27) Kɛ mɔɔ Gyisɛse zukoale ɔ Ze kpalɛ la ati, ɔmaanle ye ɛdoavolɛma ne nwunle Gyihova boɛ. (Dwɔn 14:9) Bɛnwunle ye kɛ Gyihova ɛnle kɛ ɛzonlenlɛ nu mgbanyima ne mɔ mɔɔ bɛle kyengye, bɛmemaa bɛ nwo zo yɛɛ awie edwɛkɛ ɛnvale bɛ nwo la, emomu ɔbɛlɛ ɔ nwo aze yɛɛ bɛkola bɛbikye ye mekɛ biala.
5. Duzu ati a saa yɛbɛlɛ yɛ nwo aze a ɔbamaa awie mɔ abikye yɛ a?
5 Kɛ ɔkɛyɛ na yɛazukoa Gyihova ɛ? Saa yɛsukoa kɛ yɛbabɛlɛ yɛ nwo aze a, menli bahola abikye yɛ dahuu. Mɛlɛbɛnwoaze ɛnrɛmaa yɛ nye ɛnrɛbolo awie mɔ, yɛnrɛdwenle kɛ yɛle kpalɛ yɛtɛla yɛ gɔnwo mɔ yɛɛ ɔnrɛmaa yɛnrɛyɛ menli mɔɔ yɛnva ɛtane yɛngyɛ a. Subane zɛhae mɔ maa menli twe bɛ nwo fi yɛ nwo. Mɛlɛbɛnwoaze maa yɛda subane mɔɔ maa menli kola bikye yɛ la ali, bie a le atiakunlukɛnlɛma, abotane yɛɛ ɛtanefakyɛ. (Kɔl. 3:12-14) Ɔwɔ kɛ asafo nu mgbanyima titili bɔ mɔdenle kɛ bɛbayɛ menli mɔɔ mediema kola bikye bɛ a. Saa mediema ɛnda ɛnnwu bɛ a ɔbayɛ se kɛ bɛbahola bɛabikye bɛ. Ɛhye kile kɛ saa ɔkɛyɛ boɛ a, ɔwɔ kɛ mgbanyima ne mɔ nee mediema bɔ nu kɔ debiezukoalɛ wɔ Belemgbunlililɛ Asalo tɛla kɛ bɛbalua videoconferencing zo bɛadie debiezukoalɛ ne. Yɛɛ ɔwɔ kɛ bɛ nee mediema bɔ nu yɛ azua nu daselɛlilɛ ne kɛ mɔɔ bɛ tɛnlabelɛ ne bamaa adenle la. Saa bɛyɛ ɛhye a ɔbamaa mediema ne mɔ anwu bɛ kpalɛ na bɛahola bɛ nee bɛ ali adwelie mekɛ biala mɔɔ bɛhyia bɛ nwo la.
GYIHOVA LƐ NDELEBƐBO
6-7. Maa neazo mɔɔ kile kɛ ɛnee Gyihova lɛ ɛhulolɛ kɛ ɔbayɛ mɔɔ ye azonvolɛ bizale la.
6 Menli dɔɔnwo mɔɔ memaa bɛ nwo zo la le kyengye. Noko Gyihova ɛnle zɔ fee! Kɛmɔ ɔbɛlɛ ɔ nwo aze la ati, ɔda ndelebɛbo ali anzɛɛ ɔlɛ ɛhulolɛ kɛ ɔbayɛ nzenzaleɛ wɔ ye kpɔkɛzilɛ nu ɔnva nwo kɛ ɔle kpole ɔtɛla awie biala yɛɛ ɔze debie biala la. Nea kɛzi ɔ nee Mosisi adiema raalɛ Meleam lile la. Ɔ nee Aalɔn dendɛle tiale Mosisi mɔɔ ɛnee ɔgyi Gyihova agyakɛ anu la. Ɛhye kile kɛ Meleam angile ɛbulɛ ammaa Gyihova. Yemɔti Gyihova vale Meleam anwo ɛya na ɔmaanle kokobɛ guale ye. Noko mɔɔ Aalɔn zɛlɛle Mosisi kɛ ɔboa ye, na Mosisi kpale Gyihova kyɛlɛ kɛ ɔyɛ ɔ diema raalɛ ne ayile la, duzu a Gyihova yɛle a? Nyamenle anyɛ kyengye anga kɛ ɛnyia mɔɔ yehwe ɔ nzo la yemɔ ala ɛne. Gyihova bɛlɛ ɔ nwo aze la ati ɔdiele Mosisi na ɔyɛle Meleam ayile.—Nɔm. 12:1-15.
7 Gyihova hilele kɛ ɔbɛlɛ ɔ nwo aze wɔ kɛzi ɔ nee Belemgbunli Hɛzikaya lile la anu. Gyihova zoanle Ye ngapezonli Ayezaya kɛ ɔhɔha ɔhile belemgbunli ne kɛ ɔbawu. Hɛzikaya zunle zɛlɛle Gyihova kɛ ɔmaa ɔde kpɔkɛ. Gyihova zele ye anwunvɔne na ɔvale ɛvolɛ 15 ɔbokale ye ngoane mekɛ nwo. (2 Arl. 20:1, 5, 6) Amgba, Gyihova mɛlɛbɛnwoaze ne maa ɔse anwunvɔne na ɔnyia ɛhulolɛ kɛ ɔbadie yɛ.
8. Maa neazo mɔɔ kile kɛ Gyisɛse da ndelebɛbo ali la. (Maake 3:1-6)
8 Gyisɛse zukoale ɔ Ze. Mɔɔ Gyisɛse wɔ azɛlɛ ye azo la, ɔboale menli wɔ mekɛ biala mɔɔ ɔfɛta kɛ ɔyɛ zɔ la. Kɛ neazo la, ɔyɛle menli ayile wɔ Ɛnwomenlelielɛ kenle ɔnva nwo kɛ ɛzonlenlɛ nu mgbanyima atisesebɛma ne dwazole tiale ye la. (Kenga Maake 3:1-6.) Gyisɛse a tɛde Kilisiene asafo ne ati a, na ɔtɛkɔ zo ɔtɛda ndelebɛbo ali. Kɛ neazo la, saa adiema bie yɛ ɛtane kpole a, ɔnyia ɔ nwo abotane na ɔmaa ye mekɛ ɔmaa ɔyɛ nzenzaleɛ.—Yek. 2:2-5.
9. Kɛ ɔkɛyɛ na yɛahile kɛ yɛlɛ ndelebɛbo ɛ? (Eza nea nvoninli ne mɔ.)
9 Kɛ ɔkɛyɛ na yɛazukoa Gyihova ɛ? Ɔwɔ kɛ yɛbɛlɛ yɛ nwo aze yɛbɔ mɔdenle kɛ yɛbazukoa kɛzi Gyihova da ndelebɛbo ali wɔ ye nzuzulɛ nee ye nyɛleɛ nu la. (Gye. 3:17) Kɛ neazo la, awovolɛ mɔɔ bɛlɛ ndelebɛbo la ɛnrɛmaa bɛ mra ɛnrɛyɛ ninyɛne mɔɔ ɔbo bɛ anwosesebɛ zo la, noko bɛnsosɔ bɛ nyɛleɛ mɔɔ ɛnle kpalɛ la azo. Gyɛnɛsese 33:12-14 maa yɛnwu neazo kɛnlɛma mɔɔ Gyekɔbo yɛle wɔ ɛhye anwo la. Awovolɛ mɔɔ bɛbɛlɛ bɛ nwo aze na bɛlɛ ndelebɛbo la ɛnrɛva bɛ mra ne mɔ bie ɛnrɛpɛ bie anye zo. Ɔwɔ kɛ asafo nu mgbanyima noko da ndelebɛbo ali. Adenle ko mɔɔ bɛdua zo bɛyɛ zɔ la a le kɛ bɛbalie kpɔkɛzilɛ mɔɔ mgbanyima mɔɔ ɛha la ɛzi mɔɔ ɔntia Baebolo nu ngyinlazo biala la bɛado nu. (1 Tim. 3:2, 3) Yɛɛ yɛ muala yɛbahola yɛabɔ mɔdenle kɛ saa awie mɔ kile bɛ adwenle wɔ edwɛkɛ bie anwo a yɛbade bɛ edwɛkɛ bo, ɔnva nwo kɛ asolo adwenle mɔɔ awie biala lɛ la. (Wlo. 14:1) Ɔwɔ kɛ awie biala mɔɔ wɔ asafo ne anu la bɔ mɔdenle maa ‘menli kɔsɔɔti nwu kɛ ɔlɛ ndelebɛbo.’—Fel. 4:5.
Selɛ bie ɛlɛda ndelebɛbo ali wɔ mɔɔ ɔ mra ne mɔ kola yɛ wɔ daselɛlilɛ nu la anwo (Nea ɛdendɛkpunli 9)
GYIHOVA LƐ ABOTANE
10. Kɛzi Gyihova ɛhile kɛ ɔlɛ abotane ɛ?
10 Bie a wɔyɛ ye nzonlɛ kɛ menli mɔɔ memaa bɛ nwo zo la ɛngulo kɛ bɛbahendɛ. Bɛnlɛ abotane. Gyihova ɛnle zɔ fee, ɔlɛ abotane ɔtɛla awie biala! Kɛ neazo la, wɔ Nowa mekɛ zo ɔhanle kɛ ɔbahendɛ too ɛvolɛ 120 kolaa na yeazɛkye ɛtanevolɛma. (Gyn. 6:3) Nowa nyianle mekɛ tetele ɔ mra ne mɔ yɛɛ ye abusua ne boale ye maanle ɔbobɔle ɛlɛne ne. Nzinlii, anwumabɔvolɛ ne mɔɔ Gyihova zoanle ye la zile abotane diele Ebileham kpalɛ wɔ mekɛ mɔɔ ɔbizebizale ye Sodɔm nee Gomɔla ɛzɛkyelɛ ne anwo kpuya ngakyile la. Saa anwomemaazo sonla a bɛbizale ye kpuya zɔhane mɔ a bie a anrɛɛ ɔbabua kɛ, ‘Mmabizebiza me kpuya zɔhane!’ Noko anwumabɔvolɛ ne yɛle mɔɔ anrɛɛ Gyihova bayɛ la bie, ɔzile Ebileham anwo abotane.—Gyn. 18:20-33.
11. Kɛ mɔɔ 2 Pita 3:9 kile la, duzu ati a Gyihova ɛlɛsi abotane wɔ yɛ mekɛ ye azo a?
11 Gyihova ɛlɛsi abotane wɔ yɛ mekɛ ye azo noko. Ɔlɛkendɛ kɛ mekɛ mɔɔ yehile la badwu amaa yeava awieleɛ ne yeara. Duzu ati a yezi abotane zɛhae ɛ? “Ɔluakɛ ɔngulo kɛ bɛsɛkye awie biala, emomu ɔkulo kɛ menli kɔsɔɔti nu bɛ nwo.” (Kenga 2 Pita 3:9.) Asoo Gyihova abotanezilɛ ne ɛyɛ mgbane? Kyɛkyɛ! Menli mgbe dɔɔnwo mɔɔ bɛlɛ ahonle kpalɛ la ɛrayɛ ɔ gɔnwo mɔ. Na yɛ nye la kɛ menli mgbe dɔɔnwo noko baraboka nwo. Noko akee, Gyihova abotane ne lɛ ye ɛweɛne. Gyihova kulo menli, noko ɔnsosɔ ɛtaneyɛlɛ zo. Ɔbamaa amumuyɛyɛlɛ bo apɛ bɔkɔɔ.—Hab. 2:3.
12. Kɛzi Gyisɛse ɛlɛsukoa Gyihova abotanezilɛ ne ɛ?
12 Gyisɛse zukoale ɔ Ze. Gyisɛse ɛva ɛvolɛ apenle dɔɔnwo ɛzukoa Gyihova abotanezilɛ ne. Gyisɛse ɛnwu kɛzi Seetan bɔ adalɛ to Gyihova nee ye nɔhalɛ azonvolɛ abo la. (Gyn. 3:4, 5; Dwobu 1:11; Yek. 12:10) Eza Gyisɛse ɛnwu kɛ menli dɔɔnwo ɛlɛnwu amaneɛ. Ɔlɛkendɛ ɛsesebɛ kɛ “ɔbazɛkye Abɔnsam gyima!” (1 Dwɔn 3:8) Duzu a ɛlɛboa Gyisɛse yeamaa yeazi abotane yeahendɛ kɛ Gyihova bamaa ye adenle kolaa na yeazɛkye Abɔnsam gyima bɔkɔɔ a? Debie ko a le kɛ, Gyisɛse bɛlɛ ɔ nwo aze ɔti ɔze kɛ Gyihova ala a ze mekɛ kpalɛ mɔɔ ɔwɔ kɛ bɛfa bɛdi ninyɛne bie mɔ anwo gyima a.—Gyi. 1:7.
13. Kɛzi Gyisɛse hilele kɛ ɔlɛ ye ɛzoanvolɛ ne mɔ anwo abotane ɛ, na duzu ati a ɔzile bɛ nwo abotane a?
13 Mɔɔ Gyisɛse wɔ azɛlɛ ye azo la, ɔzile ye ɛzoanvolɛ ne mɔ anwo abotane. Kɛ neazo la, mɔɔ bɛzule mɔɔ le kpole wɔ bɛ nu anwo kpolera fane dɔɔnwo la, yeamkpo bɛ. Emomu, ɔnyianle bɛ nwo abotane. (Luku 9:46; 22:24-27) Ɛnee ɔlɛ anwodozo kɛ nzinlii bɛbahakyi. Wɔyɛ nvonleɛ bie fane dɔɔnwo ɔ? Saa ɔle zɔ a, asoo ɔnyɛ wɔ fɛ kɛ ɛlɛ Belemgbunli mɔɔ ɔbɛlɛ ɔ nwo aze na ɔlɛ abotane zɛhae la ɔ?
14. Duzu a baboa yɛ yeamaa yɛazi abotane a?
14 Kɛ ɔkɛyɛ na yɛazukoa Gyihova ɛ? Saa yɛnyia “Kelaese adwenle” ne bie a, ɔbamaa yɛadwenle na yɛayɛ yɛ ninyɛne kɛ Gyihova la. (1 Kɔl. 2:16) Kɛ ɔkɛyɛ na yɛanyia Kelaese adwenle ne bie ɛ? Adenle titili ko mɔɔ yɛbahola yɛalua zo yɛayɛ zɔ la a le kɛ yɛbagenga Edwɛkpa ne. Saa yɛkenga edwɛkɛ bie yɛwie a, akee ɔwɔ kɛ yɛnyia mekɛ yɛdwenledwenle mɔɔ Gyisɛse yɛle nee deɛmɔti ɔyɛle zɔ la anwo kpalɛ. Ɔnle kɛ yɛ rɛle fi kɛ yɛbazɛlɛ Gyihova kɛ ɔboa yɛ ɔmaa yɛbɛlɛ yɛ nwo aze na yɛnyia abotane kɛ Gyisɛse la. Saa yɛnyia Kelaese adwenle ne bie a, ɔbamaa yɛanyia yɛdayɛ mumua ne nee awie mɔ anwo abotane kɛ mɔɔ Gyihova yɛ ye la.—Mat. 18:26-30, 35.
GYIHOVA DI BƐLƐVOMA ENI
15. Kɛzi Gyihova ɛli edwɛkɛ mɔɔ wɔ Edwɛne 138:6 la azo ɛ?
15 Kenga Edwɛne 138:6. Nea nwolɛ adenle kɛnlɛma mɔɔ bɛlɛvoma ɛnyia kɛ anwuma nee aze Belemgbunli ne ze bɛ a! Maa yɛzuzu bɛlɛvoma mɔɔ dɛnlanle aze wɔ ɛvolɛ ɛya dɔɔnwo mɔɔ ɛpɛ nu la anu mɔɔ Gyihova hilele kɛ ɔdi bɛ eni la bie mɔ anwo. Yɛnze bie mɔ anwo edwɛkɛ dɔɔnwo noko Gyihova maanle bɛhɛlɛle bɛ nwo edwɛkɛ wɔ Baebolo ne anu. Gyihova maanle Mosisi hɛlɛle sonvolɛ bie mɔɔ dɛnlanle aze wɔ tete ne mɔɔ bɛfɛlɛ ye Dɛbola la anwo edwɛkɛ. Ɔlile nɔhalɛ ɔzonlenle Ayezeke nee Gyekɔbo abusua ne; mekɛ tendenle mɔɔ ɔvale ɔzonlenle mbusua nwiɔ ne la dodo le kɛyɛ ɛvolɛ 125! Yɛnze raalɛ nɔhavo ɛhye anwo edwɛkɛ dɔɔnwo ɛdeɛ, noko Gyihova maanle bɛhɛlɛle kɛzi ɛnee ɔkulo ye edwɛkɛ la wɔ Baebolo ne anu. (Gyn. 24:59; 35:8, ɔbdw.) Ɛvolɛ ɛya dɔɔnwo anzi, Gyihova kpale Devidi, mboaneneavolɛ kakula nrenyia bie na ɔyɛle ye Yizilayɛ maanle ne belemgbunli. (2 Sa. 22:1, 36) Mɔɔ bɛwole Gyisɛse la, yeangyɛ biala Nyamenle zoanle anwumabɔvolɛma wɔ mboaneneavolɛma ekpunli bie ɛkɛ, na ɔmaanle bɛlimoale bɛnwunle kɛ bɛwo Mɛzaya ne wɔ Bɛtelɛhɛm. (Luku 2:8-11) Yɛɛ mekɛ mɔɔ Dwosefi nee Mɛle vale Gyisɛse hɔle ɛzonlenlɛsua ne anu la, Gyihova lile Semɛyɔn nee Ana mɔɔ bɛyɛ mrelera la eni na ɔmaanle bɛnwunle Ɔ Ra ne. (Luku 2:25-30, 36-38) Ɔle nɔhalɛ bɔkɔɔ kɛ, “Gyihova wɔ anwuma nehane ɛdeɛ, noko ɔmaa ɔ nye kɔ bɛlɛvoma anwo”!
16. Kɛzi Gyisɛse zukoale kɛzi ɔ Ze nee awie mɔ lile la ɛ?
16 Gyisɛse zukoale ɔ Ze. Gyisɛse lile bɛlɛvoma eni kɛ ɔ Ze la. Ɔhilehilele menli mɔɔ “bɛnze nwoma yɛɛ bɛnlɛ dibilɛ la” Nyamenle Belemgbunlililɛ ne anwo debie. (Gyi. 4:13; Mat. 11:25) Eza ɔyɛle wuliravolɛma ayile, na ɔyɛle ye wɔ adenle mɔɔ ɔmaanle bɛdele nganeɛ kɛ ɔkulo bɛ yɛɛ ɔbu bɛ la azo. (Luku 5:13) Nɔe ne mɔɔ aleɛ kye a ɔbawu la, ɔyɛle ɔ nwo kɛ sonvolɛ la na ɔwowole ye ɛzoanvolɛ ne mɔ agyakɛ anwo. (Dwɔn 13:5) Yɛɛ kolaa na yeahɔ anwuma la, ɔlile ye ɛdoavolɛma mɔɔ bɛbɛlɛ bɛ nwo aze la kɔsɔɔti eni, bɛdabɛ mɔɔ ɛnee bɛwɔ ɔ nwo ɛkɛ nee mɔɔ bɛbara kenle bie la, na ɔvale gyima mɔɔ nwolɛ hyia tɛla biala la ɔwulale bɛ sa. Yemɔ a le kɛ bɛboa menli bɛmaa bɛnyia dahuu ngoane.—Mat. 28:19, 20.
17. Duzu a yɛyɛ yɛkile kɛ yɛdi awie mɔ eni a? (Eza nea nvoninli ne.)
17 Kɛ ɔkɛyɛ na yɛazukoa Gyihova ɛ? Saa yɛka edwɛkpa ne bie yɛkile menli kɔsɔɔti mɔɔ tie yɛ ɔnva nwo ɛleka mɔɔ bɛvi, maanle mɔɔ bɛvi nu anzɛɛ sukulu mɔɔ bɛhɔ la a, ɛnee yɛlɛdi bɛ eni. Yɛɛ saa yɛbu yɛ mediema diedima kɛ bɛ nwo hyia yɛ ɔnva nwo yɛ mɔdenlebɔlɛ anzɛɛ nwolɛ adenle biala mɔɔ yɛlɛ la a, ɛnee yɛlɛdi bɛ eni. (Fel. 2:3) Saa yɛbɛlɛ yɛ nwo aze ‘yɛdimoa’ yɛdi yɛ gɔnwo mɔ eni wɔ ninyɛne ɛhye mɔ nee ninyɛne gyɛne nu a, ɔmaa Gyihova anye die kpalɛ.—Wlo. 12:10; Zɛf. 3:12.
Saa yɛka edwɛkpa ne yɛkile menli kɔsɔɔti a ɛnee yɛlɛsukoa Gyihova mɛlɛbɛnwoaze ne (Nea ɛdendɛkpunli 17)a
18. Duzu ati a ɛkulo kɛ ɛsukoa Gyihova mɛlɛbɛnwoaze ne a?
18 Saa yɛbɔ mɔdenle yɛsukoa yɛ anwuma Selɛ ne mɔɔ lɛ ɛlɔlɛ la mɛlɛbɛnwoaze ne a, ɔbamaa menli abikye yɛ kpalɛ, yɛbala ndelebɛbo kpole ali na yɛanyia abotane kpole. Eza yɛbali awie mɔ eni kɛ mɔɔ Gyihova yɛ ye la. Ɔrɛla ye kɛ Gyihova babu yɛ nuhua ko biala kɛ yɛsonle bolɛ wɔ ɔ nye zo ɔluakɛ yɛlɛbɔ mɔdenle kɛ yɛbazukoa ye mɛlɛbɛnwoaze ne!—Aye. 43:4.
EDWƐNE 159 Wula Gyihova Anyunlunyia
a NVONINLI NE ANWO NGILENU: Mediema mraalɛ bie ɛlɛdi pilizama bie daselɛ ava azukoa Gyihova mɛlɛbɛnwoaze ne.