TILE 11
Ɛleka Mɔɔ Bɛsonle La Anwo Ngyehyɛleɛ
BƐMAA Gyihova nɔhalɛ sonvolɛma mɛla kɛ bɛbɔ nu bɛyia amaa bɛadie adehilelɛ na bɛamaa bɛ nwo anwosesebɛ. (Hib. 10:23-25) “Nyianu ɛdanlɛsua nwuanzanwuanza” ne anu a le ɛleka mɔɔ limoa mɔɔ Nyamenle menli ne, Yizilayɛma, zonlenle a. (Ɛzɛ. 39:32, 40) Nzinlii, Devidi ara Sɔlɔmɔn zile sua, anzɛɛ ɛzonlenlɛsua wulale Nyamenle anyunlunyia. (1 Arl. 9:3) Bɛzɛkyele ɛzonlenlɛsua zɔhane wɔ ɛvolɛ 607 K.Y.M. la anzi, Dwuuma ne yɛle ngyehyɛleɛ yiale nu wɔ nyianu azua nu zonlenle Nyamenle. Mekɛ hɔle bie la, bɛzile ɛzonlenlɛsua ne bieko na ɛkɛ ne a ɛnee bɛsonle wɔ nɔhalɛ nu a. Gyisɛse hilehilele wɔ nyianu azua nee ɛzonlenlɛsua ne anu. (Luku 4:16; Dwɔn 18:20) Eza Gyisɛse nee menli yiale nu wɔ boka zo bɔbɔ.—Mat. 5:1–7:29.
2 Gyisɛse wule la anzi, Kilisienema yiale bagua nu nee awie mɔ azua nu hilehilele Ngɛlɛlera ne anu na bɛ nee bɛ mediema diedima yiale. (Gyi. 19:8, 9; Wlo. 16:3, 5; Kɔl. 4:15; Fae. 2) Ɔdwu mekɛ ne bie a ɛnee ɔwɔ kɛ alimoa Kilisienema yia wɔ ɛleka mɔɔ te ɔ nwo la amaa dwazotiama annwu bɛ. Nɔhalɛ nu, ɛnee Nyamenle tete nɔhalɛ azonvolɛ lɛ ɛhulolɛ kɛ bɛbayia wɔ ɛleka mɔɔ bɛsonle la amaa ‘Gyihova ahilehile’ bɛ.—Aye. 54:13.
3 Ɛnɛ noko, bɛyɛ Kilisiene ayia wɔ bagua nu nee awie mɔ azua nu. Bɛta bɛyɛ daselɛlilɛ ayia wɔ awie mɔ azua nu. Menli mɔɔ maa bɛyɛ ayia ngakyile wɔ bɛ azua nu la nwu ɛhye kɛ ɔle nwolɛ adenle. Menli dɔɔnwo ɛnwu kɛ bɛ azua mɔɔ bɛmaa bɛfa bɛyɛ ayia ɛhye mɔ la ɛboa bɛ wɔ sunsum nu.
BELEMGBUNLILILƐ ASALO
4 Ɛleka titili mɔɔ Gyihova Alasevolɛ yia la a le Belemgbunlililɛ Asalo. Fane dɔɔnwo ne ala, bɛtɔ azɛlɛ ne na bɛazi sua fofolɛ anzɛɛ bɛtɔ sua bie na bɛayɛ ye boɛ. Amaa bɛanzɛkye ezukoa na bɛava yɛ azua ne mɔ bɛali gyima wɔ adenle kpalɛ zo la, saa ɔbayɛ boɛ a, asafo dɔɔnwo yɛ bɛ debiezukoalɛ ne wɔ Belemgbunlililɛ Asalo ko anu. Wɔ ɛleka bie mɔ, kyesɛ bɛkɔhaye ɛleka. Saa bɛsi Belemgbunlililɛ Asalo fofolɛ anzɛɛ bɛyɛ dɛba bie anwo gyima dɔɔnwo a, ɔwɔ kɛ bɛyila zolɛ. Noko saa bɛyɛ Belemgbunlililɛ Asalo dɛba bie anwo gyima ekyi bie ala a, ɔngyia kɛ bɛyila zo.
5 Ɔnle kɛ bɛsi Belemgbunlililɛ Asalo ne hyeleenyi kɛ bɛfa bɛazɔ menli nye. Asolo kɛzi bɛsi ɛleka biala ɛdeɛ ne a, noko deɛmɔti bɛsi la a hyia a. (Gyi. 17:24) Bɛsi bɛmaa ɔ nee sua ne azo tɛnlabelɛ ne yɛ ko na ɔyɛ ɛleka mɔɔ fɛta mɔɔ saa bɛyɛ Kilisiene ayia wɔ ɛkɛ a bɛ nwo tɔ bɛ a.
6 Gyihova Alasevolɛ asafo ne mɔ mɔɔ yɛ debiezukoalɛ wɔ ɛkɛ ne la amuala boa wɔ nwolɛ gyimayɛlɛ nee ɛkɛ ne ɛziezielɛ nu. Bɛndo kɔlɛhyɛne anzɛɛ bɛnzɛlɛzɛlɛ ezukoa wɔ ɛkɛ. Bɛfa ndoboa nlɛka bɛsiezie ɛkɛ amaa menli mɔɔ ba debiezukoalɛ la ahola aye ndoboa na bɛava bɛadua asalo ne anwo kakɛ biala. Bɛfi bɛ ɛhulolɛ nee bɛ ahonle nu a bɛyɛ ɛhye a.—2 Kɔl. 9:7.
7 Asafo ne anu amra amuala bu ye kɛ ɔle nwolɛ adenle kɛ bɛbaboa Belemgbunlililɛ Asalo ne wɔ ezukoa afoa nu na bɛadu bɛ nwo bɛamaa bɛaziezie ɛkɛ na bɛali ye eni. Bɛta bɛkpa asafo nu kpanyinli anzɛɛ sonvolɛ kɛ ɔyɛ gyima ɛhye anwo ngyehyɛleɛ. Daselɛlilɛ ekpunli ne mɔ a ta siezie ɛkɛ a, ekpunli zo neavolɛ ne anzɛɛ ye boavolɛ ne a dimoa a. Ɔwɔ kɛ Belemgbunlililɛ Asalo ne anu nee nwolɛ maa bɛka Gyihova nee ye ahyehyɛdeɛ ne anwo edwɛkɛ kpalɛ.
Asafo ne anu amra amuala bu ye kɛ ɔle nwolɛ adenle kɛ bɛbaboa Belemgbunlililɛ Asalo ne wɔ ezukoa afoa nu na bɛadu bɛ nwo bɛamaa bɛaziezie ɛkɛ na bɛali ye eni
8 Saa asafo mɔɔ bo ko la a yia wɔ ɛkɛ a, mgbanyima mɔɔ wɔ asafo ne mɔ anu la te Kingdom Hall Operating Committee (Belemgbunlililɛ Asalo Zo Ɛnleanlɛ Kɔmatii) mɔɔ di debie biala mɔɔ fale sua ne anwo la anwo gyima a. Mgbanyima eku ne mɔ kpa adiema ko kɛ kɔmatii ne avinli ngitanwodivolɛ. Kɔmatii ne yɛ gyima wɔ mgbanyima eku ne adehilelɛ bo, bɛnea asalo ɛkɛ ne ɛziezielɛ nee ye boɛyɛlɛ zo yɛɛ bɛnea kɛ ninyɛne mɔɔ bɛbava bɛaziezie ɛkɛ ne la bie wɔ ɛkɛ. Ɛhye kile kɛ ɔwɔ kɛ asafo mɔɔ wɔ ɛkɛ ne la amuala maa bɛ nloa sɛ bɛ nwo kpalɛ.
9 Saa asafo ngakyile a yia Belemgbunlililɛ Asalo ɛkɛ a, bie a bɛbahakyihakyi mekɛ mɔɔ bɛfa bɛyɛ debiezukoalɛ la. Mgbanyima ne mɔ bɛava mediema ɛlɔlɛ ali ɛhye anwo gyima wɔ adenle mɔɔ kile kɛ bɛdwenle awie mɔ anwo la azo. (Fel. 2:2-4; 1 Pita 3:8) Asafo biala ɛnrɛlie ɛnrɛdo ɔ nwo zo kɛ ɔbazi kpɔkɛ yeamaa asafo ne mɔ mɔɔ ɛha la. Saa maangyebakyi zo neavolɛ ne bakpɔla asafo ko a, ɔwɔ kɛ asafo mɔɔ ɛha la yɛ nzenzaleɛ wɔ bɛ debiezukoalɛ mekɛ ne mɔ anu wɔ dapɛne zɔhane anu.
10 Bɛbahola bɛazɛlɛ adenle bɛavi Asafo Ɛzonlenlɛ Kɔmatii ne ɛkɛ bɛava Asalo ne bɛalie atɔfolɛ anzɛɛ bɛayɛ ɛzɛne. Mgbanyima ne mɔ suzu ademizalɛ ɛhye anwo kpalɛ na bɛgyinla adehilelɛ mɔɔ Bɛtɛle ɛva ɛmaa la azo bɛsi kpɔkɛ.
11 Bɛ nye la kɛ menli mɔɔ bɛbava Belemgbunlililɛ Asalo ne bɛamaa bɛ kɛ bɛva bɛyɛ ninyɛne ɛhye mɔ la bɛayɛ bɛ nyɛleɛ bɛamaa yeafɛta nɔhalɛ Kilisienema. Ɔnle kɛ bɛyɛ ninyɛne mɔɔ bagyegye asafo ne anzɛɛ ɔbagua Gyihova nee asafo ne duma kpalɛ ne anwo evinli la wɔ ɛkɛ. (Fel. 2:14, 15) Bɛtɛle bahola amaa bɛava Belemgbunlililɛ Asalo ne bɛayɛ sunsum nu gyimalilɛ gyɛne le kɛ Belemgbunlililɛ Gyima Sukulu nee Adekpakyelɛ Ɛzonlenlɛ Sukulu.
12 Ɔwɔ kɛ asafo ne di ɛkɛ ne eni dahuu. Ɔwɔ kɛ yɛ adɛladeɛ, yɛ anwoziezielɛ nee yɛ subane kpalɛ maa bɛbu Gyihova ɛzonlenlɛ. (Nol. 5:1; 1 Tim. 2:9, 10) Saa yɛfa adehilelɛ ɛhye mɔ yɛdi gyima a, ɛnee ɔkile kɛ yɛ nye sɔ yɛ Kilisiene ayia ne mɔ.
13 Ɔwɔ kɛ yɛmaa debie biala kɔ zo pɛpɛɛpɛ wɔ debiezukoalɛ bo. Ɔwɔ kɛ ngakula nee bɛ awovolɛ tɛnla. Bɛbahola bɛaboa awovolɛ mɔɔ bɛlɛ ngakula ngyikyi la bɛamaa bɛadɛnla ɛleka mɔɔ saa ɔba ye kɛ ɔwɔ kɛ bɛfa ngakula ne mɔ bɛfinde bɛkɔtenrɛdenrɛ bɛ anzɛɛ bɛdi bɛ ngyianlɛ bie anwo gyima a, ɔnrɛgyegye dɔɔnwo la.
14 Bɛkpa mediema mrenyia mɔɔ fɛta la bɛmaa bɛdie nyɛvolɛ wɔ debiezukoalɛ bo. Ɔwɔ kɛ bɛyɛ menli mɔɔ bɛ nye la ɛkɛ, bɛte bɛ nyunlu na bɛlɛ ndelebɛbo. Bɛ gyima a le kɛ bɛbalie menli fofolɛ mɔɔ bara ayia ne abo la kɛnlɛma, bɛbamaa menli mɔɔ kɛra amozii la anyia ɛleka adɛnla, bɛbahɛlɛ menli dodo mɔɔ bara ayia ne abo la na bɛanlea kɛ anwoma bɔ asalo ɛkɛ na ɛkɛ ne ɛnlɔ somaa. Ɔbayɛ boɛ a, mediema mɔɔ die nyɛvolɛ la bɛahakye awovolɛ kɛ bɛnlea bɛ mra ne mɔ boɛ amaa bɛannriandinriandi wɔ Belemgbunlililɛ Asalo ɛkɛ anzɛɛ bɛanli nwɔhoa wɔ bama ne azo kolaa na bɛabɔ debiezukoalɛ ne abo anzɛɛ wɔ mekɛ mɔɔ bɛkpɔne la. Awie mɔɔ die nyɛvolɛ la bahola alua nrɛlɛbɛ adenle zo aha ahile awovolɛ mɔɔ ɔ ra anzo yɛ se anzɛɛ ɔlɛyɛ dede la kɛ ɔva ye ɔvinde amaa yeangyegye tievolɛma ne. Menli mɔɔ die nyɛvolɛ la gyima ne maa awie biala anye die wɔ debiezukoalɛ bo. Ɔle kpalɛ kɛ bɛbamaa asafo nu mgbanyima nee azonvolɛ alie nyɛvolɛ.
BELEMGBUNLILILƐ ASALO ƐSISILƐ
15 Wɔ ɛvoya mɔɔ limoa la anu, ɛnee Kilisienema bie mɔ di boɛ tɛla bie mɔ, yemɔti ɛzoanvolɛ Pɔɔlo hɛlɛle kɛ: “Amaa debie biala ayɛ sɛsɛ la, ɛnɛ mɔɔ bɛlɛ ye dɔɔnwo la, bɛboa bɛdabɛ mɔɔ bɛnlɛ bie la, amaa mekɛ mɔɔ bɛdabɛ noko bɛkɛhyia la menli mɔɔ lɛ bie dɔɔnwo la aboa bɛ. Ɔba ye zɛhae a ɛnee moalɛ ne ɛyɛ sɛsɛ.” (2 Kɔl. 8: 14) Zɔhane ala a ɛnɛ noko bɛmaa debie biala yɛ “sɛsɛ” a. Bɛfa ewiade amuala asafo ne mɔ ndoboa mɔɔ bɛkɛye la bɛbɔ nu na bɛsisi Belemgbunlililɛ Asalo fofolɛ na eza bɛyɛ bie mɔ boɛ. Ahyehyɛdeɛ ne nee asafo ngakyile mɔɔ nyia ndoboa ɛhye mɔ azo nvasoɛ la anye sɔ moalɛ mɔɔ mediema mɔɔ wɔ ewiade amuala fa maa la.
16 Bɛtɛle gyinla kɛzi maanzinli bie kpole de la azo kile Belemgbunlililɛ Asalo mɔɔ ɔwɔ kɛ asafo bie mɔ kɔ ɛkɛ la. Eza Bɛtɛle si mekɛ nee ɛleka mɔɔ bɛbazi Belemgbunlililɛ Asalo fofolɛ anzɛɛ bɛbayɛ dɛba bie boɛ wɔ ye azɛlɛsinli ne anu la anwo kpɔkɛ. Saa esiane bie si a, bɛyɛ ngyehyɛleɛ bɛmaa bɛsiezie Asalo mɔɔ kɛzɛkye, yɛɛ ɔdwu mekɛ ne bie a, bɛyɛ mediema azua mɔɔ kɛzɛkye la noko boɛ.
17 Bɛtɛle nea maa menli mɔɔ ɛdu bɛ nwo ɛmaa la boa maa bɛtɔ azɛlɛ, bɛyɛ kɛzi bɛbazi Belemgbunlililɛ Asalo ne la anwo ngyehyɛleɛ, bɛdie nwolɛ tumi ngɛlata, bɛsi na bɛnea zo. Kɛmɔ bɛhyia Belemgbunlililɛ Asalo nwo kpalɛ wɔ maanle dɔɔnwo anu la ati, bɛhyia menli dɔɔnwo mɔɔ bɛbadu bɛ nwo bɛamaa la. Bɛlɛmaa nolobɔlɛma mɔɔ bɛfɛta na bɛlɛ ɛhulolɛ kɛ bɛbaboa la amuala anwosesebɛ kɛ bɛhyehyɛ ademizalɛ kɛlata ne bie na bɛva bɛmaa bɛ Asafo Ɛzonlenlɛ Kɔmatii ne. Nolobɔlɛma mɔɔ bɛtɛsɔnenle bɛ la bɔbɔ bahola aboa wɔ bɛ Belemgbunlililɛ Asalo ne ɛzilɛ nee ye boɛyɛlɛ nu.
NYIANU ASALO
18 Ɛnee alimoa Kilisienema ta yia ye ekpunli ngyikyi. Noko ɔyɛ a, “menli dɔɔnwo” yia. (Gyi. 11:26) Zɔhane ala a Gyihova menli dɔɔnwo yia yɛ maangyebakyi nee maanzinli nyianu ɛnɛ a. Bɛta bɛhaye ɛleka bɛyɛ nyianu ɛhye mɔ, noko wɔ ɛleka mɔɔ bɛnrɛnyia ɛleka bɛnrɛhaye la, bɛsi ɛleka mɔɔ bɛsonle mɔɔ bɛfɛlɛ ye Nyianu Asalo la.
19 Ɔyɛ a, bɛtɔ sua bie, bɛyɛ ye boɛ na bɛfa bɛyɛ Nyianu Asalo. Noko fane dɔɔnwo ne ala, bɛtɔ azɛlɛ na bɛsi Nyianu Asalo fofolɛ wɔ zo. Asolo ɛleka biala nee ye Nyianu Asalo ne kpole. Saa Bɛtɛle tɔ alagye suzu kakɛ mɔɔ bɛbabɔ ye wɔ sua ne anwo nee kɛzi bɛbava bɛali gyima la anwo wie a, yɛɛ akee ɔbazi kpɔkɛ kɛ bɛdɔ bie anzɛɛ bɛzi fofolɛ a.
20 Bɛtɛle kpa dahuu ɛzonlenlɛ gyima azonvolɛ bie mɔ kɛ bɛnlea Nyianu Asalo ne mɔ azo na bɛziezie ɛkɛ. Bɛyɛ ngyehyɛleɛ bɛmaa maangyebakyi ne mɔ kɔsiezie ɛkɛ, na siane nsia biala bɛkɔsiezie ɛkɛ yɛɛ eza bɛkɔ ɛkɛ ne bɛkɔyɛ ninyɛne bie mɔ noko boɛ amaa bɛanzɛkye. Saa mediema tu bɛ nwo maa yɛ gyima ɛhye a, ɔboa. Ɛhye ati, bɛmaa asafo ne mɔ anwosesebɛ kɛ bɛvi ahonle nu bɛboa gyima ɛhye.—Edw. 110:3; Mal. 1:10.
21 Ɔyɛ a bɛyɛ teokelase gyimalilɛ gyɛne le kɛ Baebolo sukulu nee ayia titili mɔɔ bɛyɛ bɛmaa maangyebakyi zo neavolɛma la wɔ Nyianu Asalo. Kɛ mɔɔ bɛyila Belemgbunlililɛ Asalo zo bɛmaa ɛzonlenlɛ la, zɔhane ala a Nyianu Asalo noko de a. Ɛhye ati saa yɛlɛkɔ yɛahɔyia Nyianu Asalo a, ɔwɔ kɛ yɛ subane, yɛ adɛladeɛ nee yɛ anwoziezielɛ yɛ kɛnlɛma, kɛ mɔɔ yɛfa yɛkɔ debiezukoalɛ wɔ Belemgbunlililɛ Asalo ala la.
22 Fofolɛma dɔɔnwo ɛlɛyɛ ye ndɛ araboka Nyamenle ahyehyɛdeɛ ne anwo wɔ awieleɛ mekɛ ne foa ɛhye mɔɔ li awieleɛ la anu. Ɛhye di Gyihova nyilalɛ nwo daselɛ. (Aye. 60:8, 10, 11, 22) Ɔti, yɛkulo kɛ yɛboa ngyehyɛleɛ ɛhye amaa yɛanyia ɛleka mɔɔ ɛkɛ ne te na awie biala ba ɛkɛ a ɔ nwo tɔ ye la yɛazonle. Saa yɛyɛ zɔ a, ɛnee yɛlɛkile kɛzi ɛleka ɛhye mɔ boa maa yɛmaa yɛ nwo anwosesebɛ ngoko titili wɔ mekɛ mɔɔ Gyihova kenle ne ɛlɛbikye la anwo anyezɔlɛ.