Ɛzinzalɛ Arane YINTANƐTE ZO MBULUKUZIELƐLEKA
Ɛzinzalɛ Arane
YINTANƐTE ZO MBULUKUZIELƐLEKA
Nzema
@
  • ɛ
  • ɔ
  • Ɛ
  • Ɔ
  • BAEBOLO
  • MBULUKU
  • DEBIEZUKOALƐ
  • kr tile 17 m. 182-191
  • Belemgbunlililɛ Ne Azonvolɛ Ɛtetelɛ

Vidio biala ɛnle foa ɛhye

Mmafa ɛya vidio ne angola ambuke

  • Belemgbunlililɛ Ne Azonvolɛ Ɛtetelɛ
  • Nyamenle Belemgbunlililɛ Di Tumi!
  • Edwɛkɛtile Ngyikyi
  • Edwɛkɛ Mɔɔ Nee Ye Le Ko
  • “Meka Mɔɔ Selɛ Ne Kɛhilehile Me La”
  • Kɛzi Bɛtete Azonvolɛ Bɛmaa Bɛyɛ Edwɛkpakavolɛma La
  • Kɛzi Bɛtete Mediema Mrenya Bɛmaa Bɛdi Ɛzonlelilɛ Titile Bie Mɔ Anwo Gyima La
  • Kɛzi Bɛtete Gyihova Alasevolɛ Bɛmaa Bɛyɛ Bɛ Ɛzonlenlɛ Gyima Ne Ɛ?
    Gyihova Alasevolɛ Anwo Kpuya Mɔɔ Menli Ta Biza
  • Ɛlɛsukoa Mɔɔ Ɛbahola Biala La Wɔavi Gyihova Ɛkɛ Ɔ?
    Yɛ Belemgbunlililɛ Gyima—2011
  • Sukulu Boni Mɔ A Bɛyɛ Bɛmaa Adekpakyelɛma A?
    Nwane Mɔ A Ɛlɛyɛ Gyihova Ɛhulolɛdeɛ Ɛnɛ A?
  • Maa Gyihova Ɛhilehile Wɔ
    Yɛ Kilisiene Ɛbɛlabɔlɛ Nee Yɛ Ɛzonlenlɛ—Nyianu Buluku—2019
Nea Dɔɔnwo
Nyamenle Belemgbunlililɛ Di Tumi!
kr tile 17 m. 182-191

TILE 17

Belemgbunlililɛ Ne Azonvolɛ Ɛtetelɛ

TILE NE BODANE

Kɛzi teokelase sukulu ne mɔ siezie Belemgbunlililɛ azonvolɛ maa bɛyɛ bɛ gyima la

1-3. Kɛzi Gyisɛse dɛlɛle edwɛkɛhanlɛ gyima ne anu ɛ, na kpuyia boni mɔ a yɛbazuzu nwo a?

GYISƐSE vale ɛvolɛ nwiɔ hanle edwɛkɛ ne wɔ Galeli amuala. (Bɛgenga Mateyu 9:35-38.) Ɔhɔle azuamgbole nee namunamu dɔɔnwo azo, ɔhilehilele wɔ nyianu azua nu na ɔhanle Belemgbunlililɛ ne anwo edwɛkpa ne. Ɛlɔne lile ɔ nzi wɔ ɛleka biala mɔɔ ɔhanle edwɛkɛ ne la. Gyisɛse nwunle kɛ “bɛyɔba ne ɛbolo kpole” yemɔti bɛhyia gyimayɛvoma dɔɔnwo.

2 Gyisɛse yɛle ngyehyɛleɛ mɔɔ bamaa bɛadɛlɛ edwɛkɛhanlɛ gyima ne anu la. Adenle boni azo? Ɔlua ye ɛzoanvolɛ 12 ne mɔɔ ɔzoanle bɛ kɛ “bɛhɔbɔ Nyamenle Belemgbunlililɛ ne nolo” la azo. (Luku 9:1, 2) Bie a ɛnee ɛzoanvolɛ ne mɔ lɛ kɛzi bɛbayɛ gyima ɛhye la anwo kpuyia dɔɔnwo. Kolaa na Gyisɛse azoa bɛ la, ɔvile ɛlɔlɛ nu ɔmanle bɛ debie mɔɔ ye anwuma Selɛ ne vale manle ye la​—ndetelɛ.

3 Akee bɛmaa yɛzuzu kpuyia ɛhye mɔ anwo: Ndetelɛ boni a Gyisɛse nyianle vile ɔ Ze ɛkɛ a? Ndetelɛ boni a Gyisɛse vale manle ye ɛzoanvolɛ ne mɔ a? Na ɛnɛ noko ɛ​—asoo Mɛzaya Belemgbunli ne ɛtete ye ɛdoavolɛma amaa bɛayɛ bɛ ɛzonlenlɛ gyima ne ɔ? Saa ɔle zɔ a, wɔ adenle boni azo?

“Meka Mɔɔ Selɛ Ne Kɛhilehile Me La”

4. Mekɛ boni yɛɛ nienwu a Gyisɛse ɔ Ze hilehilele ye a?

4 Gyisɛse liele dole nu kɛ ɔ Ze a hilehilele ye a. Wɔ Gyisɛse ɛzonlenlɛ gyima ne anu, ɔhanle kɛ: “Meka mɔɔ Selɛ ne kɛhilehile me la ala.” (Dwɔn 8:28) Mekɛ boni, yɛɛ nienwu a bɛhilehilele Gyisɛse a? Ɔda ali kɛ ye ndetelɛ ne bɔle ɔ bo wɔ mekɛ mɔɔ bɛbɔle ye kɛ Nyamenle belamunli Ralɛ ala la. (Kɔl. 1:15) Mɔɔ Ralɛ ne nee ɔ Ze de anwuma la, ɔvale mekɛ tendenle ɔdiele ‘Kilehilevolɛ Kpole’ ne na ɔnleanle ye gyimalilɛ. (Aye. 30:20) Ɛhye ati, Ralɛ ne nyianle ɔ Ze subane, gyima, nee ye bodane ne mɔ anwo ndetelɛ dɔɔnwo.

5. Adehilelɛ boni a Selɛ ne vale manle Ralɛ ne wɔ gyima mɔɔ ɔbayɛ ye wɔ azɛlɛ ye azo la anwo a?

5 Wɔ mekɛ kpalɛ nu, Gyihova hilehilele ɔ Ra ne ɛzonlenlɛ gyima mɔɔ ɔbayɛ wɔ azɛlɛ ye azo la anwo ninyɛne. Suzu ngapezo bie mɔɔ ka abusuabɔlɛ mɔɔ la Kilehilevolɛ Kpole ne nee ye belamunli Ralɛ ne avinli anwo edwɛkɛ la anwo nea. (Bɛgenga Ayezaya 50:4, 5.) Ngapezo ne ka kɛ, Gyihova tunwue ɔ Ra ne “nwonlomɔ biala.” Ndonwo ɛhye da kɛzi kilehilevolɛ bie tunwue ye sukoavo nwonlomɔ mangyee amaa yeahilehile ye la ali. Buluku bie mɔɔ kilehile Baebolo nu la ka kɛ: “Gyihova . . . fa ye kɔ sukulu kɛmɔ bɛyɛ sukoavo la, na ɔkilehile ye mɔɔ ɔwɔ kɛ ɔka nee kɛzi ɔbaha ye la.” Wɔ anwuma “sukulu” zɔhane anu, Gyihova hilehilele ɔ Ra ne ‘mɔɔ ɔwɔ kɛ ɔka la.’ (Dwɔn 12:49) Eza Selɛ ne tetele ɔ Ra ne kɛzi ɔbahilehile la.a Mɔɔ Gyisɛse wɔ azɛlɛ ye azo la, ɔvale ndetelɛ mɔɔ ɔnyianle la ɔlile gyima kpalɛ wɔ ye ɛzonlenlɛ gyima ne anu na ɔtetele ye ɛdoavolɛma ne ɔmanle bɛyɛle bɛ ɛzonlenlɛ gyima ne.

6, 7. (a) Nzɔne ndetelɛ a Gyisɛse vale manle ye ɛzoanvolɛma ne a, na ɔzieziele bɛ ɔmanle bɛyɛle duzu? (b) Ndetelɛ boni a Gyisɛse ɛnlea kɛ ye ɛdoavolɛma mɔɔ bɛwɔ ɛkɛ ɛnɛ la ɛnyia a?

6 Ndetelɛ boni a Gyisɛse vale manle ye ɛzoanvolɛma ne kɛmɔ bɛha ye wɔ mɔlebɛbo ne la ɛ? Mateyu tile 10 ka kɛ, ɔvale daselɛlilɛ gyima ne anwo adehilelɛ fɔɔnwo ɛhye mɔ ɔmanle bɛ: ɛleka mɔɔ ɔwɔ kɛ bɛka edwɛkɛ ne (ngyehyɛnu 5, 6), edwɛkɛ mɔɔ ɔwɔ kɛ bɛka (ngyɛnu 7), kɛzi ɔhyia kɛ bɛfa bɛ nwo bɛto Gyihova anwo zo (ngyehyɛnu 9, 10), kɛzi bɛbabikye suamenle ne mɔ (ngyehyɛnu 11-13), awie andie bɛ a kɛzi ɔwɔ kɛ bɛyɛ bɛ nyɛleɛ (ngyehyɛnu 14-15), yɛɛ kɛzi ɔwɔ kɛ bɛyɛ bɛ nyɛleɛ wɔ dwazotia nwo la (ngyehyɛnu 16-23).b Ndetelɛ ne mɔɔ Gyisɛse vale manle ye ɛzoanvolɛma ne la manle bɛholale bɛlile edwɛkpa ne nolobɔlɛ gyima ne anyunlu wɔ ɛvoya mɔɔ lumua Y.M. la anu.

7 Na ɛnɛ noko ɛ? Gyisɛse, Nyamenle Belemgbunlililɛ ne azo Belemgbunli ne ɛmaa ye ɛdoavolɛma gyimalilɛ mɔɔ hyia kpole kpalɛ la, mɔɔ yemɔ a le kɛ bɛbɔ “Edwɛkpa ɛhye mɔɔ fane Anwuma Belemgbunlililɛ ne anwo la nolo wɔ aleɛabo amuala, amaa yeayɛ daselɛlilɛ yeamaa aleɛabo amra.” (Mat. 24:14) Asoo Belemgbunli ne ɛtete yɛ ɔlɛmaa yɛayɛ gyima ɛhye mɔɔ hyia kpalɛ la? Ɛhɛe! Belemgbunli ne wɔ anwuma na yenlea kɛ ye ɛdoavolɛma banyia kɛzi bɛbaha edwɛkɛ ne bɛahile menli mɔɔ bɛnle asafo ne anu na bɛali ɛzonlelilɛ titile bie mɔɔ wɔ asafo ne anu anwo gyima la anwo ndetelɛ.

Kɛzi Bɛtete Azonvolɛ Bɛmaa Bɛyɛ Edwɛkpakavolɛma La

8, 9. (a) Ɛnee Teokelase Ɛzonlenlɛ Sukulu ne bodane titile a le boni? (b) Kɛzi dapɛne avinli debiezukoalɛ ne ɛboa wɔ kpalɛ wɔ wɔ ɛzonlenlɛ gyima ne anu ɛ?

8 Gyihova ahyehyɛdeɛ ne ɛlua nyianu nee asafo ayia ngakyile mɔɔ le kɛ Ɛzonlenlɛ Nyianu ne la azo ɛtete Nyamenle menli ɛmaa ɛzonlenlɛ gyima ne. Noko ɔvi 1940 mɔɔ ba la, mediema mɔɔ li ahyehyɛdeɛ ne anyunlu wɔ ewiade amuala gyima ne ati la bɔle ɔ bo kɛ bɛyɛ ndetelɛ nwo ngyehyɛleɛ ɔlua sukulu ngakyile zo.

9 Teokelase Ɛzonlenlɛ Sukulu. Kɛmɔ yɛnwunle ye wɔ tile mɔɔ li ɛhye anyunlu anu la, bɛbɔle sukulu ne ɛyɛlɛ bo wɔ 1943. Asoo ɛnee sukulu ɛhye bodane a le kɛ bɛfa bɛatete sukoavoma amaa bɛamaa ɛdendɛlɛ kpalɛ wɔ debiezukoalɛ bo ɔ? Kyɛkyɛ. Ɛnee sukulu ne tete Nymenle menli amaa bɛava bɛ ɛdendɛlɛ ahyɛlɛdeɛ ne bɛaye Gyihova ayɛlɛ wɔ ɛzonlenlɛ gyima ne anu. (Edw. 150:6) Sukulu ne zieziele mediema mrenya nee mraalɛ mɔɔ wɔ nu la kɔsɔɔti amaa bɛayɛ Belemgbunlililɛ ne azonvolɛ kpalɛ. Ɛnɛ bɛdua dapɛne avinli debiezukoalɛ ne azo a bɛtete mediema a.

10, 11. Nwane mɔ a bahola ahɔ Geleade Sukulu ne bie kɛkala a, na sukulu ne bodane a le boni?

10 Ɛzinzalɛ Arane Geleade Baebolo Sukulu. Sukulu ne mɔɔ ɛnɛ bɛfɛlɛ ye Ɛzinzalɛ Arane Geleade Baebolo Sukulu la bɔle ɔ bo wɔ Kenlenzile, February 1, 1943. Bɛlumuale bɛhyehyɛle sukulu ne kɛ bɛfa bɛatete adekpakyelɛma nee mekɛ kɔsɔɔti azonvolɛ gyɛne amaa bɛayɛ edwɛkpatɛlɛvolɛ gyima wɔ ewiade amuala. Noko ɔvi October 2011 mɔɔ ba la, menli mɔɔ wɔ dahuu ɛzonlenlɛ gyima titile ne anu dɛba la​—adekpakyelɛ titilema, maangyebakyi zo neavolɛma nee bɛ ye mɔ, Bɛtɛlema, nee edwɛkpatɛlɛvolɛma mɔɔ bɛtɛkɔle sukulu ɛhye bie la a nyia nwolɛ adenle kɔ bie a.

11 Geleade Sukulu ndetelɛ ne bodane a le boni? Adiema ko mɔɔ ɛva ɛvolɛ tendenle ɛhilehile wɔ sukulu ne anu la buale kɛ: “Bɛdua Nyamenle Edwɛkɛ ne mɔɔ bɛsukoa ye kpalɛ la azo bɛmaa sukoavoma ne diedi nu mia na bɛboa bɛ bɛmaa bɛnyia sunsum nu subane mɔɔ hyia amaa bɛahola bɛagyinla ngyegyelɛ mɔɔ bɛyia wɔ bɛ gyima ne anu la anloa. Bieko, ndetelɛ ne bodane titile a le kɛ ɔmaa sukoavoma anyia ɛhulolɛ kpole kɛ bɛbayɛ edwɛkɛhanlɛ gyima ne.”​—Ɛfɛ. 4:11.

12, 13. Kɛzi Geleade Sukulu ne ɛboa ewiade amuala edwɛkɛhanlɛ gyima ne ɛ? Maa neazo.

12 Kɛzi Geleade Sukulu ne ɛboa ewiade amuala edwɛkɛhanlɛ gyima ne ɛ? Ɔvi 1943 mɔɔ ba la, bɛtete menli mɔɔ bo 8,500 wɔ sukulu ne anu,c yɛɛ edwɛkpatɛlɛvolɛma mɔɔ bɛtetele bɛ wɔ Geleade la ɛzonle wɔ maanle mɔɔ bo 170 la anu wɔ ewiade amuala. Edwɛkpatɛlɛvolɛma ne fa bɛ ndetelɛ ne di gyima kpalɛ, bɛbɔ mɔdenle bɛyɛ neazo wɔ ɛzonlenlɛ gyima ne anu na bɛtete awie mɔ bɛmaa bɛyɛ zɔhane ala. Fane dɔɔnwo ne ala, edwɛkpatɛlɛvolɛma a di gyima ne anyunlu wɔ ɛleka mɔɔ Belemgbunlililɛ nolobɔlɛma anzo anzɛɛ bie ɛnle ɛkɛ ne la.

13 Suzu mɔɔ zile Japan, ɛleka mɔɔ bagua nu edwɛkɛhanlɛ ne abo pɛle wɔ Ewiade Konle II anu la anwo nea. Ɔkadwu August 1949 la ɛnee nolobɔlɛma mɔɔ wɔ Japan la ɛndwu bulu. Noko ɔkadwu zɔhane ɛvolɛ ne awieleɛ la ɛnee edwɛkpatɛlɛvolɛma 13 mɔɔ bɛtetele bɛ wɔ Geleade la ɛlɛka edwɛkɛ ne wɔ Japan. Nzinlii edwɛkpatɛlɛvolɛma dɔɔnwo hɔle ɛkɛ. Mɔlebɛbo ne edwɛkpatɛlɛvolɛma ne vale bɛ adwenle ziele azuamgbole ne mɔ azo; nzinlii bɛdule bɛhɔle azua gyɛne zo. Edwɛkpatɛlɛvolɛma ne vale anyelielɛ zile bɛ sukoavoma nee awie mɔ gyɛne adua kɛ bɛva bɛ nwo bɛwula adekpakyelɛ gyima ne anu. Edwɛkpatɛlɛvolɛma ne mɔdenlebɔlɛ ne zole ma dɔɔnwo. Kɛkala Belemgbunlililɛ nolobɔlɛma mɔɔ bo 216,000 la a wɔ Japan a, na asɛɛ bɛ nuhua ɛya ko ngyɛnu 40 le adekpakyelɛma!d

14. Duzu a Teokelase sukulu ne mɔ di nwolɛ daselɛ bɔkɔɔ a? (Eza nea ɛlɛka “Sukulu Ngakyile Mɔɔ Tete Belemgbunlililɛ Azonvolɛ.”)

14 Teokelase sukulu gyɛne. Adekpakyelɛ Ɛzonlenlɛ Sukulu, Keleseɛne Agyalɛma Baebolo Sukulu nee Mediema Mrenya Mɔɔ Bɛtɛgyale Baebolo Sukulu ɛboa menli mɔɔ kɔ la yemaa bɛnyi sunsum nu na bɛli edwɛkɛhanlɛ gyima ne anyunlu.e Teokelase sukulu ɛhye mɔ amuala di daselɛ kɛ yɛ Belemgbunli ne ɛziezie ye ɛdoavolɛma bɔkɔɔ amaa bɛawie bɛ ɛzonlenlɛ gyima ne.​—2 Tem. 4:5.

Kɛzi Bɛtete Mediema Mrenya Bɛmaa Bɛdi Ɛzonlelilɛ Titile Bie Mɔ Anwo Gyima La

15. Mrenya mɔɔ bɛlɛ gyinlabelɛ bie wɔ asafo ne anu la kpondɛ kɛ bɛsukoa Gyisɛse wɔ adenle boni azo?

15 Kakye Ayezaya ngapezo ne mɔɔ ka Gyisɛse anwo edwɛkɛ kɛ Nyamenle hilehilele ye la. Wɔ zɔhane anwuma “sukulu” ne anu, Ralɛ ne zukoale mɔɔ ɔka a “ɔkɛmaa mɔɔ anwo ɛbɛlɛ ye la anwosesebɛ” la. (Aye. 50:4) Gyisɛse vale zɔhane ngilehilelɛ ne yɛle gyima; ɔwɔ azɛlɛ ye azo la, ɔmanle “bɛdabɛ mɔɔ bɛzo ɛnlomboɛ na bɛvɛ la” anwo dɔle bɛ. (Mat. 11:28-30) Mrenya mɔɔ lɛ ɛzonlelilɛ la sukoa Gyisɛse na bɛmaa bɛ mediema mrenya nee mraalɛ anwo tɔ bɛ. Ɛhye ati bɛyɛ sukulu dɔɔnwo mɔɔ baboa mediema mrenya mɔɔ bɛfɛta la yeamaa bɛazonle bɛ gɔnwo mɔ diedima kpalɛ.

16, 17. Belemgbunlililɛ Gyima Sukulu ne bodane a le boni? (Eza nea ɔ bo ɛkɛ edwɛkɛ ne.)

16 Belemgbunlililɛ Gyima Sukulu. Bɛbɔle sukulu ɛhye abo wɔ March 9, 1959, wɔ South Lansing, New York. Bɛdole ɛsalɛ bɛvɛlɛle neavolɛ adenduvoma nee asafo sonvolɛma kɛ bɛhɔ sukulu ɛhye mɔɔ bɛfa siane ko a bɛyɛ la. Nzinlii bɛmanle bɛyɛle sukulu ne wɔ aneɛ ngakyile nu, na sukulu ne bɔle ɔ bo tetele mediema mrenya mɔɔ wɔ ewiade amuala la.f

Adiema Lloyd Barry ɛlɛkilehile wɔ Belemgbunlililɛ Gyima Sukulu bie mɔɔ bɛyɛle ye wɔ Japan wɔ 1970

Adiema Lloyd Barry mɔɔ ɛlɛkile debie wɔ Belemgbunlililɛ Gyima Sukulu ne anu wɔ Japan, 1970

17 Ɛvolɛ 1962 Yearbook of Jehovah’s Witnesses ne hanle Belemgbunlililɛ Gyima Sukulu ne bodane ne anwo edwɛkɛ kɛ: “Wɔ ewiade ɛhye mɔɔ alagye ɛnle nu la anu, ɔwɔ kɛ neavolɛ mɔɔ wɔ Gyihova alasevolɛ asafo ne anu la yɛ awie mɔɔ ɔkola ɔtoto ye ninyɛne boɛ amaa ɔ nye ado menli mɔɔ bɛwɔ asafo ne anu la kɔsɔɔti anwo zo na yeayɛ nyilalɛ yeamaa bɛ. Mekɛ ko ne ala noko ɔnle kɛ asafo ne ati ɔbu ɔ nye ɔgua ye abusua ne azo, emomu ɔwɔ kɛ ɔfa adwenle kpalɛ ɔdi gyima. Nea nwolɛ adenle kpole mɔɔ asafo azonvolɛ mɔɔ bɛwɔ ewiade amuala nyia kɛ bɛbayia Belemgbunlililɛ Gyima Sukulu bo bɛalie ndetelɛ mɔɔ baboa bɛ yeamaa bɛayɛ mɔɔ Baebolo ne ka kɛ ɔwɔ kɛ neavolɛ yɛ la a!”​—1 Tem. 3:1-7; Tae. 1:5-9.

18. Kɛzi Belemgbunlililɛ Gyima Sukulu ne boa Nyamenle menli kɔsɔɔti ɛ?

18 Belemgbunlililɛ Gyima Sukulu ne ɛboa Nyamenle menli kɔsɔɔti. Adenle boni azo? Saa mgbanyima nee azonvolɛ fa mɔɔ bɛzukoale ye wɔ sukulu ne anu la di gyima a, bɛbayɛ kɛ Gyisɛse la na bɛamaa bɛ gɔnwo mɔ diedima anwo adɔ bɛ. Saa kpanyinli anzɛɛ sonvolɛ bie mɔɔ dwenle ɛ nwo la bakpɔla wɔ na ɔka edwɛkɛ kpalɛ, ɔtie wɔ anzɛɛ ɔmaa wɔ anwosesebɛ a, asoo ɛ nye ɛnlie ɔ? (1 Tɛs. 5:11) Mrenya ɛhye mɔɔ fɛta la le nyilalɛ maa bɛ asafo ne mɔ amgba!

19. Sukulu gyɛne boni a Ngilehilelɛ Kɔmatii ne nea zo a, na nzɔne ati a bɛhyehyɛle zɔhane sukulu ne mɔ a?

19 Teokelase sukulu gyɛne. Neazo Eku ne Ngilehilelɛ Kɔmatii ne nea sukulu gyɛne mɔɔ bɛfa bɛtete mediema mɔɔ bɛgyi gyinlabelɛ bie wɔ ahyehyɛdeɛ ne anu la azo. Bɛyɛle zɔhane sukulu ne mɔ kɛ bɛfa bɛaboa mediema mrenya mɔɔ lɛ ɛzonlelilɛ​—asafo nu mgbanyima, maangyebakyi zo neavolɛma nee Ɔfese Kɔmatiima bɛamaa bɛali bɛ ɛzonlelilɛ dɔɔnwo ne anwo gyima kpalɛ. Debiezukoalɛ ne mɔɔ gyi Baebolo ne azo la si mediema ne mɔ adua kɛ bɛnyi sunsum nu dahuu na saa bɛ nee mboane mɔɔ sonle bolɛ mɔɔ Gyihova ɛva bɛ ɛwula bɛ sa la ɛlɛdi a, bɛva Ngɛlɛlera ne anu ngyinlazo bɛli gyima.​—1 Pita 5:1-3.

Azonvolɛ Ndetelɛ Sukulu mɔɔ bɛlimoale bɛyɛle ye wɔ Malawi

Azonvolɛ Ndetelɛ Sukulu mɔɔ bɛlumuale bɛyɛle ye wɔ Malawi, 2007

20. Duzu ati a Gyisɛse kola ka kɛ Gyihova a ‘ɛhilehile yɛ kɔsɔɔti a’?

20 Ɔda ali wienyi kɛ Mɛzaya Belemgbunli ne ɛnlea ɛmaa bɛtete ye ɛdoavolɛma kpalɛ. Ndetelɛ ne amuala vi anwuma rale aze: Gyihova tetele ɔ Ra ne, yɛɛ ɔ Ra ne ɛtete ye ɛdoavolɛma. Ɛhye ati Gyisɛse kola ka kɛ Gyihova a ‘ɛhilehile yɛ kɔsɔɔti a.’ (Dwɔn 6:45; Aye. 54:13) Bɛmaa yɛsika yɛ bo kɛ yɛbava ndetelɛ mɔɔ yɛ Belemgbunli ne fa maa yɛ la yɛali gyima bɔkɔɔ. Eza bɛmaa yɛhakye kɛ ndetelɛ ɛhye mɔ kɔsɔɔti bodane titile a le kɛ bɛboa yɛ bɛamaa yɛ nwo ayɛ se wɔ sunsum nu amaa yɛahola yɛawie yɛ ɛzonlenlɛ ne bɔkɔɔ.

a Kɛzi yɛnwu ye kɛ Selɛ ne hilehilele Ralɛ ne kɛzi ɔbahilehile la ɛ? Suzu ɛhye anwo: Ndonwo mɔɔ Gyisɛse vale lile gyima dɔɔnwo wɔ ye ngilehilelɛ nu la manle ngapezo mɔɔ bɛhanle nwolɛ edwɛkɛ ɛvoya dɔɔnwo kolaa na bɛawo ye la penle zo. (Edw. 78:2; Mat. 13:34, 35) Ɔda ali kɛ, Gyihova mɔɔ le ngapezo zɔhane Kɛlɛvolɛ la hanle dole ɛkɛ kɛ ɔ Ra ne balua ndonwo anzɛɛ mrɛlɛ zo ahilehile.​—2 Tem. 3:16, 17.

b Siane bie mɔ anzi, Gyisɛse “yele menli abulasuu nee nwiɔ noko na ɔzoanle bɛ nwiɔ nwiɔ” kɛ bɛhɔha edwɛkɛ ne. Eza ɔtetele bɛ.​—Luku 10:1-16.

c Sukoavoma bie mɔ ɛhɔ Geleade Sukulu ne mɔɔ bo ko.

d Saa ɛkpondɛ kɛ ɛnwu dɔɔnwo ɛfane kɛzi edwɛkpatɛlɛvolɛma mɔɔ bɛnyia Geleade ndetelɛ ne azo nvasoɛ la ɛboa ewiade edwɛkɛhanlɛ ne a, nea Jehovah’s Witnesses​—Proclaimers of God’s Kingdom buluku ne tile 23.

e Bɛva Belemgbunlililɛ Edwɛkpakavolɛma Sukulu ne bɛzie sukulu nwiɔ ne mɔɔ li amozii la agyakɛ anu.

f Kɛkala mgbanyima kɔsɔɔti nyia Belemgbunlililɛ Gyima Sukulu ne mɔɔ asolo mekɛ tendenle mɔɔ bɛfa bɛyɛ biala wɔ ɛvolɛ bie mɔ anu la azo nvasoɛ. Ɔvi 1984 mɔɔ ba la, bɛtete asafo nu azonvolɛ noko wɔ sukulu ɛhye anu.

Ɛdie Ɛdi Kɛ Belemgbunlililɛ Ne Wɔ Ɛkɛ Ɔ?

  • Ndetelɛ boni a Gyisɛse nyianle vile ɔ Ze ɛkɛ a?

  • Kɛzi Belemgbunli ne ɛtete ye ɛdoavolɛma ɛmaa bɛyɛ edwɛkpakavolɛma ɛ?

  • Kɛzi bɛtete mrenya mɔɔ fɛta la amaa bɛali bɛ ɛzonlelilɛ nwo gyima ɛ?

  • Kɛzi ɛbahola wɔahile kɛ ɛ nye sɔ ndetelɛ mɔɔ Belemgbunli ne fa maa la ɛ?

SUKULU NGAKYILE MƆƆ TETE BELEMGBUNLILILƐ AZONVOLƐ

YƐ KILISIENE ƐBƐLABƆLƐ NEE YƐ ƐZONLENLƐ

Bodane: Bɛfa bɛtete nolobɔlɛma bɛmaa bɛyɛ edwɛkpa ne anwo nolobɔlɛma nee kilehilevolɛma kpalɛ.

Mekɛ: Bɛyɛ ye dahuu.

Ɛleka: Belemgbunlililɛ Asalo mɔɔ wɔ ɛkɛ ne la.

Sukoavoma: Menli mɔɔ bɛba debiezukoalɛ kpalɛ, bɛdie Baebolo ngilehilelɛ ne mɔ bɛto nu na bɛ ɛbɛlabɔlɛ nee Keleseɛne ngyinlazo ne mɔ yia la amuala bahola ava bɛ nwo awula nu. Saa ɛkulo kɛ ɛfa ɛ nwo ɛwula nu a, ka kile Yɛ Ɛbɛlabɔlɛ Nee Yɛ Ɛzonlenlɛ Nyianu zo neavolɛ ne.

Nvasoɛ: Dapɛne avinli ayia ne maa yɛnwu kɛ ɔwɔ kɛ yɛyɛ neɛnleanu na yɛka yɛ edwɛkɛ ne yɛmaa ɔtoɔdoa zo. Eza yɛsukoa kɛ yɛbadie awie mɔ na yɛava yɛ adwenle yɛazie bɛ sunsum nu ngyianlɛ zo, na tɛ yɛ ɛdeɛ ne angomekye azo.

Arnie, neavolɛ adenduvo mɔɔ yeva mekɛ tendenle yezonle la hanle kɛ: “Mekayɛ kpanyinli la ɛnee meyi bɛlɛbɛlɛ na mengola awie mɔ anyunlu nea. [Ayia] ɛhye ɛboa ɛmaa menyia anwodozo. Gyihova moalɛ zo, mezukoa kɛzi bɛdie ɛnwomenle na bɛfa bɛ adwenle bɛsie edwɛkɛ zo la wɔ ayia ɛhye abo. Me nye sɔ mɔdenle mɔɔ mebɔ meye Nyamenle ayɛlɛ wɔ asafo ne nee ɛzonlenlɛ gyima ne anu la.”

Adiema nrenyia kakula bie mɔɔ ɛlɛkenga Baebolo wɔ Teokelase Ɛzonlenlɛ Sukulu

ASAFO MGBANYIMA SUKULUg

Bodane: Ɔboa mgbanyima ɔmaa bɛagyinla boɛ wɔ sunsum nu na bɛdi bɛ asafo ne anu ɛzonlelilɛ nwo gyima.

Mekɛ: Kenle nnu.

Ɛleka: Bɛtɛle a kile a; bɛta bɛyɛ ye wɔ Belemgbunlililɛ anzɛɛ Nyianu Asalo mɔɔ bikye la.

Sukoavoma: Bɛtɛle to ɛsalɛ fɛlɛ mgbanyima.

Nvasoɛ: Tie edwɛkɛ mɔɔ mediema bie mɔ mɔɔ hɔle sukulu ne foa mɔɔ tɔ zo 92 wɔ Patterson, New York, U.S.A. hanle la:

“Sukulu ne ɛboa me kpole kpalɛ, yemaa menwu kɛzi ɔwɔ kɛ menea me nwo na menwu kɛzi mebanlea Gyihova mboane ne la.”

“Mebava ndetelɛ ɛhye mɔɔ menyia la meali gyima wɔ me ngoane mekɛ mɔɔ ɛha la anu.”

ADEKPAKYELƐ ƐZONLENLƐ SUKULU

Bodane: Bɛfa bɛboa adekpakyelɛma bɛmaa bɛyɛ bɛ gyima ne kpalɛ.​​—2 Tem. 4:5.

Mekɛ: Kenle nsia.

Ɛleka: Bɛtɛle a kile a; bɛta bɛyɛ ye wɔ Belemgbunlililɛ Asalo mɔɔ bikye bɛ ɛkɛ ne la.

Sukoavoma: Menli mɔɔ yeanyɛ boɛ fee la bɛva ɛvolɛ ko bɛyɛ dahuu adekpakyelɛ la bahɔ bie. Maangyebakyi zo neavolɛ ne ka sukulu ne anwo edwɛkɛ kile bɛ. Bie a bɛbado ɛsalɛ bɛavɛlɛ menli mɔɔ bɛhɔle sukulu ne bie la yedwu ɛvolɛ kɛyɛ nnu la bɛamaa bɛahɔ bieko.

Nvasoɛ: Lily ka kɛ: “Sukulu ne ɛboa me ɔlɛmaa meali ngyegyelɛ mɔɔ meyia wɔ ɛzonlenlɛ gyima ne anu nee me ɛbɛlabɔlɛ nu la anwo gyima. Kɛzi mesukoa debie, kɛzi mekilehile, nee kɛzi mefa Baebolo ne medi gyima la ɛnyia anyuhɔlɛ kpole. Meziezie me nwo kpalɛ kɛ mebaboa awie mɔ, meaboa mgbanyima ne mɔ na meaboa meamaa asafo ne anyi.”

Brenda mɔɔ ɛhɔ sukulu ne fane nwiɔ la ka kɛ: “Sukulu ne manle menvale me nwo menwulale sunsum nu ninyɛne nu kpalɛ, ɔmanle me tiboa ne yɛle gyima kpalɛ na menvale me adwenle menziele awie mɔ mɔɔ meboa bɛ la azo. Nɔhalɛ nu, Gyihova le dovolɛ!”

BƐTƐLEMA FOFOLƐ SUKULU

Bodane: Bɛziezie sukulu ɛhye kɛ bɛfa bɛaboa menli mɔɔ bɛra Bɛtɛle fofolɛ la bɛamaa bɛayɛ bɛ Bɛtɛle gyima ne.

Mekɛ: Kenle nna. Kenle ko biala bɛfa dɔnehwele nna a bɛyɛ sukulu ne a.

Ɛleka: Bɛtɛle.

Sukoavoma: Bɛtɛle abusua ne anu amra mɔɔ bɛde Bɛtɛle sua nu ɛkɛ nee boavolɛma mɔɔ bɛyɛ gyima bɛhyɛ (ɛvolɛ ko anzɛɛ mɔɔ bo) la kɔ bie wɔ adenle biala azo.

Nvasoɛ: Demetrius mɔɔ hɔle sukulu ɛhye bie wɔ 1980 la ka kɛ: “Sukulu ɛhye manle kɛzi mesukoa debie la nyianle anyuhɔlɛ yɛɛ ɔboale me ɔmanle menzieziele me nwo kɛ mebazonle Bɛtɛle meahyɛ. Kilehilevolɛma ne, ninyɛne mɔɔ yɛsukoa, nee folɛdulɛ kpalɛ ne manle menwule kɛ Gyihova dwenle me nwo na ɔkulo kɛ ɔboa me ɔmaa meyɛ me Bɛtɛle gyima ne.”

BELEMGBUNLILILƐ EDWƐKPAKAVOLƐMA SUKULUh

Bodane: Bɛyɛ ye kɛ bɛfa bɛamaa menli mɔɔ bɛwɔ dahuu ɛzonlenlɛ gyima ne anu la (agyalɛma, mediema mrenya nee mraalɛ mɔɔ bɛtɛgyale) ndetelɛ titile amaa Gyihova ava bɛ ali gyima kpalɛ wɔ ye ahyehyɛdeɛ ne anu. Bɛbamaa menli mɔɔ bɛbawie sukulu ne la azonle wɔ ɛleka mɔɔ moalɛ kpole hyia la wɔ bɛ maanle nu. Sukoavoma mɔɔ bɛwie sukulu ne mɔɔ bɛtɛnyianle ɛvolɛ 50 la bahola azonle kɛ mekɛ ezinra adekpakyelɛ titilema amaa bɛayɛ azɛlɛsinli fofolɛ nu gyima na bɛadɛlɛ gyima ne anu wɔ ɛleka mɔɔ ɛde ɔ nwo la.

Mekɛ: Siane nwiɔ.

Ɛleka: Bɛtɛle a kile a; bɛta bɛyɛ ye wɔ Belemgbunlililɛ anzɛɛ Nyianu Asalo.

Adiema raalɛ bie mɔɔ ɛlɛyɛ ɛzonlenlɛ gyima ne la

Mediema kɔsɔɔti nyia teokelase ndetelɛ zo nvasoɛ

Sukoavoma: Menli mɔɔ bɛnyia ɛvolɛ 23 mɔɔ kɔ 65 mɔɔ bɛwɔ dahuu ɛzonlenlɛ gyima ne anu, bɛte kpɔkɛ, mɔɔ bɛ tɛnlabelɛ ne bɛamaa bɛahola bɛazonle wɔ ɛleka biala mɔɔ moalɛ kpole hyia na bɛlɛ “Mewɔ ɛke! Soa me” subane la bahola ahɔ bie. (Aye. 6:8) Yeanyɛ boɛ fee la ɔwɔ kɛ mediema mrenya nee mraalɛ mɔɔ bɛtɛgyale nee agyalɛma yɛ menli mɔɔ bɛyɛ dahuu ɛzonlenlɛ gyima ne ɛvolɛ nwiɔ mɔɔ bɛtɛtotole nu. Eza yeanyɛ boɛ fee la, ɔwɔ kɛ agyalɛma yɛ mɔɔ bɛgya ɛvolɛ nwiɔ. Ɔwɔ kɛ mrenya mɔɔ bahɔ bie la yɛ mgbanyima anzɛɛ azonvolɛ mɔɔ bɛva ɛvolɛ nwiɔ bɛzonle. Saa bɛyɛ sukulu ɛhye bie wɔ bɛ ɔfese ne azɛlɛsinli ne anu a, bɛbayɛ nwolɛ ayia wɔ maanzinli nyianu bo na bɛaha nwolɛ edwɛkɛ bɛahile menli mɔɔ bɛ nye die nwo kɛ bɛbahɔ bie la.

Nvasoɛ: Menli mɔɔ ɛhɔ Mediema Mrenya Mɔɔ Bɛtɛgyale Baebolo Sukulu nee Keleseɛne Agyalɛma Baebolo Sukulu ne bie la ɛha nwolɛ edwɛkɛ kpalɛ. Wɔ 2013, Neazo Eku ne liele dole nu kɛ bɛva sukulu nwiɔ ɛhye bɛbɔ nu na bɛvɛlɛ ye Belemgbunlililɛ Edwɛkpakavolɛma Sukulu. Kɛkala adekpakyelɛma dɔɔnwo mɔɔ bɛdi nɔhalɛ mɔɔ mediema mraalɛ mɔɔ bɛtɛgyale boka nwo la bɛanyia zolɛ nvasoɛ.

ƐZINZALƐ ARANE GELEADE BAEBOLO SUKULU

Bodane: Bie a bɛbamaa mediema mɔɔ bawie sukulu ɛhye la azonle kɛ maangyebakyi zo neavolɛma, edwɛkpatɛlɛvolɛma anzɛɛ Bɛtɛlema. Saa sukoavoma mɔɔ bɛbawie sukulu ne la fa bɛ ndetelɛ ne di gyima kpalɛ a, ɔbamaa azɛlɛsinli ne nee ɔfese ne anwo ayɛ se.

Mekɛ: Siane nnu.

Ɛleka: Ɛzinzalɛ Arane Ndetelɛleka, Patterson, New York.

Geleade sukoavoma mɔɔ ɛlɛtie Geleade kilehilevolɛ la

Geleade sukoavoma​—Patterson, New York

Sukoavoma: Agyalɛma, mediema mrenya nee mraalɛ mɔɔ bɛtɛgyale, mɔɔ bɛwɔ dahuu ɛzonlenlɛ gyima titile foa bie anu la. Ɔfese Kɔmatii ne bahola amaa edwɛkpatɛlɛvolɛma mɔɔ bɛtɛkɔle Geleade sukulu ne bie, yɛɛ adekpakyelɛma titile, Bɛtɛlema anzɛɛ maangyebakyi zo neavolɛma nee bɛ ye mɔ ahɔ bie. Ɔwɔ kɛ menli mɔɔ kulo kɛ kɔ bie la kola ka na bɛkɛlɛ Nrelenza.

Nvasoɛ: Lade nee Monique, agyalɛma mɔɔ bɛvi United States mɔɔ bɛva ɛvolɛ dɔɔnwo bɛyɛ bɛ gyima ne la hanle edwɛkɛ ɛhye:

Lade ka kɛ: “Geleade sukulu ne zieziele yɛ mɔɔ yɛkola yɛkɔ ɛleka biala wɔ ewiade ye anu, yɛdie gyima na yɛ nee yɛ mediema kulovolɛma bɔ nu yɛ gyima.”

Monique toa zolɛ kɛ: “Saa mefa mɔɔ mezukoa mevi Nyamenle Edwɛkɛ ne anu la meyɛ gyima a, me nye die wɔ me gyima ne anu. Menwu kɛ anyelielɛ ɛhye kile kɛ Gyihova kulo me.”

BELEMGBUNLILILƐ GYIMA SUKULU

Bodane: Bɛfa bɛtete maangyebakyi zo neavolɛma, mgbanyima nee asafo nu azonvolɛ amaa bɛali bɛ neavolɛ gyima ne nee ahyehyɛdeɛ ne anwo ɛzonlelilɛ nwo gyima. (Gyi. 20:28) Bɛsukoa tɛnlabelɛ, ngyegyelɛ nee ngyianlɛ mɔɔ wɔ asafo ne mɔ anu kɛkala la anwo debie. Bɛyɛ sukulu ɛhye ko a, ɛvolɛ ekyii gua nu na bɛayɛ bieko kɛmɔ Neazo Eku ne bahile la.

Mekɛ: Kenlensa ye, mekɛ tendenle mɔɔ bɛfa bɛyɛ la kakyihakyi.

Ɛleka: Bɛta bɛyɛ ye wɔ Belemgbunlililɛ anzɛɛ Nyianu Asalo.

Sukoavoma: Maangyebakyi zo neavolɛ ne bɔ mgbanyima nee azonvolɛ amaneɛ. Ɔfese ne to ɛsalɛ fɛlɛ maangyebakyi zo neavolɛma.

Nvasoɛ: “Ɔwɔ nuhua kɛ sukulu ne anu mia ɛdeɛ, noko nuhua la ɛkɛ, yɛɛ ɔboa mgbanyima ɔmaa bɛ nye die dahuu na bɛfa akɛnrasesebɛ bɛyɛ bɛ gyima mɔɔ Gyihova ɛva ɛmaa bɛ la. Mgbanyima mɔɔ bɛle fofolɛ nee mɔɔ bɛzonle bɛhyɛ la kɔsɔɔti sukoa kɛzi bɛbanlea mboane ne kpalɛ na bɛ muala bɛ adwenle ayɛ ko bɔkɔɔ la.”​​—Quinn.

“Ɛnee ndetelɛ ɛhye to tone nu​—ɔmanle yɛhilele sunsum nu ninyɛne nwo anyezɔlɛ, ɔbɔle yɛ kɔkɔ wɔ esiane nwo yɛɛ ɔvale nzuzulɛ mɔɔ fɛta mɔɔ yɛbava yɛanlea mboane ne la ɔmanle.”​—Michael.

MAANGYEBAKYI ZO NEAVOLƐMA NEE BƐ YE MƆ SUKULUi

Bodane: Ɔbaboa maangyebakyi zo neavolɛma amaa bɛazonle asafo ne mɔ kpalɛ, bɛabɔ mɔdenle wɔ ɛdendɛlɛ nee ngilehilelɛ nu, na bɛanlea menli mɔɔ bɛva bɛ bɛwula bɛ sa la boɛ.​—1 Tem. 5:17; 1 Pita 5:2, 3.

Mekɛ: Siane ko.

Ɛleka: Bɛtɛle a si nwolɛ kpɔkɛ a.

Sukoavoma: Ɔfese ne to ɛsalɛ fɛlɛ maangyebakyi zo neavolɛma nee bɛ ye mɔ.

Nvasoɛ: “Anyezɔlɛ mɔɔ yɛlɛ yɛmaa Gyisɛse mɔɔ le ahyehyɛdeɛ ne ati la yɛle kpole. Yɛnwunle kɛzi ɔhyia kɛ yɛbamaa mediema mɔɔ yɛsonle bɛ anwosesebɛ na yɛamaa koyɛlɛ mɔɔ wɔ asafo ne anu yɛ kpole la. Sukulu ne eza manle yɛnwunle ye kɛ mekɛ mɔɔ neavolɛ adenduvo ne ɛlɛfa folɛdulɛ nee ɛdenrɛdenrɛlɛ amaa wɔ mekɛ bie mɔ la, ye bodane titile a le kɛ ɔbaboa mediema ne mɔ amaa bɛanwu ye kɛ Gyihova kulo bɛ.”​—Joel nee Connie, sukulu ne mɔɔ lumua, 1999.

ƆFESE KƆMATII NU AMRA NEE BƐ YE MƆ SUKULU

Bodane: Sukulu ne boa Ɔfese Kɔmatii ne anu amra amaa bɛahola bɛanlea Bɛtɛle azua ne mɔ azo kpalɛ, bɛanlea edwɛkɛ mɔɔ fane asafo ne mɔ anwo, na bɛanlea maangyeba ngyikyi mɔɔ wɔ bɛ azɛlɛsinli ne mɔ anu la azo.​—Luku 12:48b.

Mekɛ: Siane nwiɔ.

Ɛleka: Ɛzinzalɛ Arane Ndetelɛleka, Patterson, New York.

Sukoavoma: Neazo Eku ne Ɛzonlenlɛ Kɔmatii ne to ɛsalɛ fɛlɛ Ɔfese anzɛɛ Maanle Kɔmatii ne anu amra nee bɛ ye mɔ.

Nvasoɛ: Lowell nee Cara hɔle sukulu ne mɔɔ tɔ zo 25 la bie. Kɛkala bɛsonle wɔ Nigeria.

Lowell ka kɛ, “Ɔhakyele me kɛ ɔnva nwo kɛzi menlɛ alagye anzɛɛ gyima mɔɔ bɛva bɛwula me sa la, mɔɔ bamaa meazɔ Gyihova anye la a le kɛ me sunsum nu gyinlabelɛ bayɛ kpalɛ.”

Cara kakye mɔɔ ɔzukoale ɔvile sukulu ne anu la: “Saa mengola mengile edwɛkɛ bie anu sikalɛ a, ɔwɔ kɛ mesukoa edwɛkɛ ne kpalɛ kolaa na meabɔ mɔdenle kɛ mekilehile awie mɔ.”

g Kɛkala, tɛ maanle biala anu a bɛyɛ sukulu ɛhye a.

h Kɛkala, tɛ maanle biala anu a bɛyɛ sukulu ɛhye a.

i Kɛkala, tɛ maanle biala anu a bɛyɛ sukulu ɛhye a.

    Nzema Mbuluku Ngakyile (1982-2026)
    Fi Nu
    Kɔ Nu
    • Nzema
    • Fa Nwa Awie
    • Mɔɔ ɛkulo
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Nwolɛ Mɛla
    • Fealeranu Edwɛkɛ
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Kɔ Nu
    Fa Nwa Awie